Tiskane izdaje
Maribor − Podjetniki so morda malo nori, ko kljub neuspehom še kar vztrajajo, a če želiš nekaj res izpeljati, moraš verjeti vase, predvsem pa moraš vedeti, kdo si in zakaj to počneš, so se strinjali govorniki na konferenci Podim.
Življenje podjetnika ni lahko, je v nagovoru na podjetniški konferenci Podim 2014 dejal Mark Johnson, nekdanji direktor podjetja Zite, ki ga je lansiral in v šestih mesecih prodal CNN za 20 milijonov dolarjev. »Zakaj nam je uspelo prav zdaj, po večkratnem neuspešnem poskušanju? Ker smo z našim produktom rešili dejanski problem. Samega izdelka ni težko razviti, težje je narediti izdelek, ki se bo prodajal, zato mora reševati neki dejanski problem,« pravi Johnson. Poleg tega svetuje: Naredite napake, jih popravite, se iz njih kaj naučite in jih ne ponavljajte več.
Neuspeh ima v Evropi, sploh pa pri nas negativen prizvok. Kot pravi Tilen Travnik, mentor za agilne in vitke metodologije razvoja in delovanja ter operativni direktor visokotehnološkega podjetja D•Labs, imamo v Sloveniji dva problema. »Pomanjkanje samozavesti in negativna konotacija besede podjetnik. Eno od rešitev za prvi problem vidim v vitkem podjetništvu, ki nas od prvih korakov sili v merjenje, učenje in iskanje rezultatov, ki podjetnikom pomagajo razumeti, zakaj in kako kupci uporabljajo njihove produkte, ter doumeti dejstvo, da je Slovenija premajhen trg. Drugi problem je dejstvo, da je biti podjetnik v Sloveniji lahko neprijetno, še posebej takrat, ko imaš težave ali tvoja ideja propade. Organizacije, dogodki in storitve, ki jih ponuja podporno okolje v okviru celotnega start-up ekosistema, imajo veliko priložnost in odgovornost, da v državi s sistematičnim pristopom spremenijo miselnost v glavah ljudi, hkrati pa dvignejo kulturo in raven znanj potencialnih in obstoječih podjetnikov. Tako bi podjetništvo lahko postalo vrednota, kot sta skrb za okolje ali varnost v cestnem prometu.«
Od junija pri nas semenski kapital za start-up podjetja
Ker podjetniški talenti doma ne najdejo celovitega podpornega okolja, vse bolj množično odhajajo v tujino. »Podjetniški talenti ne poznajo meja, gredo tja, kjer dobijo somišljenike, spodbudne pogoje za delo, primerno financiranje, izkušene mentorje in urejeno poslovno okolje, da lahko uresničujejo svoje podjetniške sanje,« opozarja programski vodja konference profesor Miroslav Rebernik.
Tudi statistike ne kažejo lepe slike glede ustanavljanja novih podjetij med visokoizobraženimi. Zato je Slovenski podjetniški sklad predstavil dva nova produkta za financiranje zagonskih faz start-up podjetij oziroma pridobivanje semenskega kapitala, ki podobno kot sorodni programi v tujini ponujata tako finančno kot tudi vsebinsko podporo.
»Nova linija semenskega kapitala prinaša dodatne možnosti po pridobitvi do 250.000 evrov zagonskega kapitala v obliki konvertibilnega posojila ali direktnega kapitalskega vložka. Skupaj z zagonskimi subvencijami tako lahko prek sklada eno inovativno start-up podjetje pridobi tudi do 324.000 evrov različnih finančnih spodbud. Nova linija je rezultat sinergije med ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, slovenskim start-up ekosistemom in Slovenskim podjetniškim skladom. Finančne spodbude so nadgrajene s coaching programi, tako imenovani pametni denar, ki vključujejo najboljše domače in tuje mentorje ter strokovnjake. S tem smo tudi v Sloveniji začeli graditi prepoznavno start-up vozliščea,« je dejala direktorica podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič.
Tako bo od junija sklad ponujal novo finančno linijo, tako imenovani semenski kapital, ki bo start-up podjetjem v čisti semenski fazi omogočal pridobitev 50.000 evrov konvertibilnega posojila. Za podjetja, ki so že dokazala vrednost na trgu in potrebujejo dodatni kapital za globalno rast, pa bo sklad nudil 200.000 evrov lastniškega kapitala, ki ga bo izvedel neposredno kot investitor pod pogojem, da v podjetje vstopa tudi zasebni investitor.
Tudi NKBM se je po besedah predsednika uprave Aleša Hauca z njegovim prihodom bolj usmerila v mala in srednja podjetja. Tako za prihodnje leto pripravljajo posebne linije za start-up podjetja, pri čemer bo ključem poslovni model, in ne bilance za nazaj, napoveduje Hauc.
