Tiskane izdaje
Bonitetne hiše v Sloveniji izdelujejo nenaročene bonitetne ocene. Uporabniki se z njimi informirajo o poslovanju poslovnih partnerjev, spremljajo konkurenco, omogočajo tudi različne analize. Tuja podjetja pa tako pridobivajo podatke o poslovnih partnerjih pri nas.
S predstavniki petih bonitetnih hiš v Sloveniji smo se med drugim pogovarjali o spremembah pri ocenjevanju podjetij po letu 2008, ko so na tuje bonitetne hiše letele številne kritike zaradi napačno dodeljenih bonitet nekaterim največjim finančnim institucijam.
Kako je kriza vplivala na podeljevanje bonitetnih ocen slovenskim podjetjem? Jih ocenjujete previdneje, kot ste jih v preteklosti?
Ajpes: Po bonitetnem modelu S.BON AJPES izdelujemo bonitetne ocene od leta 2009. V ozadju je statistični model, ki ocenjuje verjetnost za neplačilo (stečaj, likvidacija ali prisilna poravnava) v obdobju 12 mesecev po datumu izdelave letnih poročil, na podlagi katerih je ocena narejena. Modelske bonitetne ocene se prilagajajo aktualnemu gospodarskemu stanju.
Bisnode: Poznamo dva tipa bonitetnih hiš. Pooblaščene bonitetne hiše so tiste, ki jih stranka pooblasti za izdelavo bonitetne ocene in jim tudi plača opravljeno storitev. Pogosto jih kritizirajo zaradi konflikta interesov in kršenja glavnega načela izdelovanja ocen: objektivnosti. V to skupino spadajo Fitch, Moody's ... Mi spadamo med nepooblaščene bonitetne hiše, ki jih stranke ne pooblastijo in niti ne plačajo izdelave bonitetne ocene. Kriza ni spremenila našega načina dela, saj smo že prej redno preverjali veljavnost in zanesljivost naših modelov in jih prilagajali posameznemu gospodarstvu. Zato so tudi bonitetne ocene ves čas kazale realno stanje podjetij.
Coface: Glavna težava ob začetku finančne krize je bila, da smo iz stanja normalnosti naenkrat prešli v stanje nenormalnosti. Tedanja metodologija ocenjevanja družb je nenadoma postala neuporabna. Naš osnovni pristop k pripravi bonitetnih poročil se ni spremenil, smo pa začeli dajati večji poudarek mehkim informacijam, ki smo jih pridobili znotraj naše kreditne zavarovalnice, iz trga in od družb. V Cofaceu smo prvi napovedali insolventnost slovenskih paradnih družb (Merkur, SCT, Vegrad). V tistem obdobju smo povzročili veliko revolucijo pri naših strankah, saj smo priporočali prenehanje poslovanja na odloženo plačilo in slišali marsikatero pikro pripombo na naše odločitve.
Bonitetna hiša i: Ker smo bili pri ocenjevanju tveganj in dodeljevanju bonitet od nekdaj dovolj konservativni, s pojavom krize nismo spreminjali modelov. Že pred krizo smo opozarjali, da imajo slovenske družbe v primerjavi z družbami v razvitih državah premalo lastniškega kapitala in da razvoj ne more temeljiti zgolj na posojenem denarju. Zato so nam že pred krizo nemalokrat očitali, da slovenske družbe ocenjujemo prestrogo. Takrat zveneča imena slovenskega gospodarstva so nam očitala, zakaj jim nismo podelili najboljše kreditne ocene.
Creditreform: Naše podjetje je bilo že pred krizo zelo previdno in realno pri ocenjevanju in podeljevanju bonitetnih ocen slovenskim podjetjem, tako da pri tem bistvene razlike ni. Način dela in obdelovanja podatkov se ni veliko spremenil, vključujemo pa v naša poročila še več podatkov, kot pred krizo.
Koliko so bonitetne ocene subjektivne?
Ajpes: V Sloveniji imamo na voljo enoten vir podatkov o javno objavljenih letnih poročilih poslovnih subjektov, medtem ko druge informacije o poslovnih subjektih vsaka bonitetna hiša uporablja po svoji presoji. Ajpes izdeluje nenaročene bonitetne ocene, ki nastanejo na podlagi statističnega modela. Tako so ocene objektivne in niso odvisne od subjektivne ocene analitika. Modelske bonitetne ocene se izračunajo vsako leto glede na podatke o poslovanju poslovnih subjektov v preteklem letu. Po pripisu letnih modelskih bonitetnih ocen pa ves čas spremljamo razpoložljive tekoče podatke o plačilni sposobnosti in insolventnih postopkih ocenjevanih poslovnih subjektov in njihovih odvisnih družb, prav tako podatke iz revidiranih letnih poročil in mnenje neodvisnega revizorja.
Bisnode: Naše bonitetne ocene temeljijo na statističnih in matematičnih modelih, pri katerih ni prostora za subjektivnost. Sestavljene so iz finančne in dinamične ocene. Prva prikazuje statično oceno poslovanja podjetja in se izračuna enkrat na leto na podlagi finančnih kazalnikov likvidnosti in uspešnosti. Dinamična ocena predstavlja napoved blokade TRR in je izračunana na podlagi našega predikativnega modela. Pri tem se upoštevajo tako pretekle spremembe v podjetju kakor tudi tekoče spremembe ter vplivi okolja, zato se ocena lahko spreminja vsak dan. Če primerjamo staro in novo metodologijo izračuna bonitetne ocene, je jasen prehod iz statične, statistične ocene poslovanja podjetja v oceno napovedi likvidnosti.
Coface: Bonitetne ocene temeljijo na empiričnih podatkih ob domnevi, da o družbi, ki jo ocenjujemo, nimamo negativnih informacij. Takoj ko zaznamo možnost resnejših težav, te informacije upoštevamo in spremenimo bonitetne ocene. Osnova našega ocenjevanja je statistični model, ki oceno izračuna na podlagi finančnih izkazov, vendar v takšnih primerih oceno spremenimo ročno. Tako je subjektivna, vendar se opiramo na izkušnje. Danes je ključna informacija pri ocenjevanju družb njihova likvidnost in hitrost denarnega toka.
Bonitetna hiša i: Že 25 let ponavljamo: bonitete niso bilance. Opiramo se na empirične podatke, kar nam omogoča zakonodaja, po kateri je veliko podatkov javno dostopnih. Nekaj najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na bonitetno oceno: plačilna disciplina, kredibilno vodstvo in lastniki, zgodovina družbe, njena dejavnost, računovodski izkazi, družbena odgovornost in rating države. Zelo pomemben je delež lastnega kapitala v virih financiranja. Pokazalo se je, da je treba odlične in stabilne družbe iskati med tistimi, ki imajo dovolj lastnih virov za poslovanje.
Creditreform: Vsaka ocena bonitete nekega podjetja temelji na empiričnih podatkih, ki morajo biti preverljivi in realni. V našo bonitetno oceno je vključenih 15 dejavnikov, del končne bonitetne ocene pa je tudi subjektivna ocena. Vključujemo informacije iz neformalnih virov, ki jih ves čas spremljamo in ažuriramo, prav tako informacije iz našega združenja (predvsem glede postopkov izterjave, tožb, stečajnih postopkov). Med drugim kot enakovredne kriterije pri ocenitvi in analizi upoštevamo panogo, trenutne gospodarske razmere na trgu in poslovne partnerje ocenjenvane družbe.
Kašna je po vaši oceni kondicija slovenskega gospodarstva?
Ajpes: Pogosto se pojavlja zmotno prepričanje, da je najhuje za nami in da je že preživetje te krize znamenje uspeha. Že podatki o številu začetih insolventnih postopkih v zadnjih letih kažejo na skokovito povečanje tveganj, saj zmanjkuje tako rezerv v obliki lastnih rezerv podjetij kot tudi možnosti državnih intervencij pri reševanju podjetij. Najbolj kritična podjetja so že prenehala obstajati, podjetja, ki stagnirajo (in to štejejo za uspeh), pa bodo morala premisliti o svoji strategiji za dolgoročno preživetje.
Predvsem podjetja, ki so še vedno zadolžena za v obdobju pred krizo ustvarjene presežne proizvodnje kapacitete, nepremičnine, lastniške deleže in vrednostne papirje, te zadolžitve pa jim ni uspelo zmanjšati z odprodajo ali prestrukturiranjem zadolžitve v bolj vzdržno obliko, bodo težko preživela ob vse bolj uspešni konkurenci. Kljub vsemu pa obstajajo tudi podjetja, ki so se pravočasno prilagodila in ustvarila trdne temelje za preživetje na trgu, kar velja še posebno za podjetja, ki so usmerjena v izvoz.
Bisnode: Številke slovenskega gospodarstva za lani kažejo dvoje: izgube so se nadaljevale – tako pri denarju kot številu delovnih mest – in po večini leto 2012 spet presegle. A hkrati te številke govorijo o potencialih. Prodaja in prihodki so se povečali samo v zadrugah. Samostojni podjetniki so po čistem dobičku prvič prehiteli gospodarske družbe za kar 70 milijonov evrov in pol, in to kljub rasti števila stečajev že četrto leto zapored. Potencial torej leži v malih in srednjih podjetjih.
Izvozni potencial Slovenije je še vedno premalo izkoriščen, po drugi strani pa se ga tudi zelo malo zavedamo. Prepogosto gledamo naše standardne izvoznike, na katere stavimo ves izvoz in čakamo, kaj bodo storili. Potencial je ogromen v turizmu, še posebno v ekoturizmu, lesni industriji, energetiki. V Sloveniji še vedno ni izvozne strategije, na temelju katere bi se razvijali. Majhnost omogoča fleksibilnost, mi je pa ne znamo izkoristiti, vse preveč se zapletamo v administrativne, birokratske ovire, imamo probleme s samimi seboj.
Coface: Majhna država, kot je Slovenija, je lahko dolgoročno uspešna le, če je uspešen izvoz. Prodamo veliko bonitetnih poročil iz držav, ki so za naše pojme precej eksotične. Prav tako nas z upanjem navdaja raznovrstnost naročnikov, ki prihajajo iz zelo različnih panog.
Po naši oceni je kondicija slovenskega gospodarstva dobra, res pa je, da postajamo iz dneva v dan manj konkurenčni, saj smo premalo fleksibilni in prepočasni. Največje nevarnosti vidimo predvsem v prepočasnih strukturnih spremembah, ki postavljajo naše družbe v neenakovreden položaj s tujimi konkurenti. V mislih imamo celoten spekter poslovanja; od postopkov gradnje poslovnih prostorov, infrastrukturne opremljenosti lokacije do davčne in plačne politike.
