Tiskane izdaje
Portorož – Turistična sezona za čimprejšnjo pozabo. Slabo vreme ne odneha, gostov je manj, nekatere še posebno boli upad ruskih gostov ... Kopanja je malo, bazeni na prostem prazni, v kampih kljubujejo le najpogumnejši, jezera in reke hladni, gosti marsikje zdolgočaseni ... Kaj lahko naredijo turistični delavci?
Turistična statistika kaže precej lepšo podobo od tistega, kar je na koncu najpomembnejše: finančnega izplena. Po podatkih Statističnega urada RS je prišlo v prvi polovici leta v Slovenijo štiri odstotke več turistov, ustvarili pa so 0,7 odstotka več prenočitev. Domačih prenočitev je bilo tri odstotke manj, tujih pa tri odstotke več kot leto prej. Toda katastrofa se je začela julija, ko je bilo v Portorožu, najbolj sončnem v državi, vsega sedem sončnih dni. Tako deževnega julija ni bilo že približno 40 let, meteorologi so izmerili več kot 250 litrov dežja na kvadratni meter.
V portoroških hotelih so v sedmih mesecih ustvarili 608.000 prenočitev, kar je tri odstotke manj kot leto prej: »To je za nas uspeh, saj je bilo nekaj portoroških hotelov zaradi prenove pozimi zaprtih, če k temu dodamo še vreme, bi lahko pričakovali tudi petinski izpad prenočitev. Zato smo s statistiko lahko zadovoljni. Vprašanje pa je, kakšen bo finančni izplen,« je včeraj povedal Jadran Furlanič, direktor Turističnega združenja Portorož.
»Bolj kot slabo vreme nas je prizadelo zmanjšanje števila prenočitev ruskih gostov. Ocenjujemo, da jih je bilo približno 30 odstotkov manj. Pri slabem vremenu lahko še zmeraj kaj naredimo, pri ruskih gostih v teh razmerah skoraj nič. Če izgubimo več kot 5000 prenočitev zelo dobrih gostov, pa se to že krepko pozna v naših prihodkih. Teh gostov ni mogoče nadomestiti z domačimi,« trdi Marino Antolovič, predsednik uprave Istrabenz Turizma. Na vprašanje, kako rešujejo sezono v takih vremenskih razmerah, pa je odgovoril: »Gostom poskušamo predvsem kolikor mogoče ustreči, jim poiskati takšno ali drugačno dejavnost, razvedrilo, sprostitev. Pri tem imamo srečo, ker imamo bazene, velnes, zdravilišče in dovolj notranjih površin. Hkrati se lotevamo dodatnih načinov trženja, iščemo posebne prodajne kanale. In tretjič: molimo, da se vreme čim prej spremeni.«
Hoja domačega turizma po robu rentabilnosti
Slabo vreme in ukrajinsko-ruska kriza sta vsekakor postala poseben izziv slovenskemu turizmu, ki že tako posluje na meji rentabilnosti. Že desetodstotni izpad prihodka, ki mnogim grozi to muhasto poletje, bi jim lahko prinesel hude in celo nepopravljive posledice. Seveda pa se slovensko turistično gospodarstvo na precej različne načine sooča s sedanjo poslovno katastrofo.
Ruskih gostov je manj zaradi 20-odstotnega padca tečaja rublja in zaradi ukrepov, ki jih brez večjih premislekov uvajata evropsko-ameriška in ruska politika na račun rusko-ukrajinske krize. Včeraj so se za nameček pojavile še ruske grožnje o prepovedi poletov evropskim letalskim družbam čez rusko ozemlje. »Julija smo izgubili skoraj tretjino prenočitev ruskih gostov, avgusta bi lahko bil izpad glede na stanje še večji. To je bil gost, na katerega smo veliko stavili, trg smo negovali in postopno gradili 30 let. Statistika lahko sicer prikazuje manjše upade. Toda, kako naj ruskega gosta nadomestimo z domačim? Bojim se, da bodo šele poslovni rezultati čez nekaj mesecev razgalili dejanske posledice katastrofe tega poletja,« je včeraj dejal predsednik uprave Istrabenz Turizma Marino Antolovič, turistični delavec z največ izkušnjami v obmorskem turizmu.
Drugi prodajni kanali
Predsednik uprave Hotelov Bernardin Marko Jazbec pa je pritrdil, da se je število prenočitev v njihovih hotelih znižalo za podoben odstotek kot v vseh hotelih piranske občine. Toda na Bernardinu nimajo toliko težav z upadom ruskih gostov. »Morda jih je za kakšen odstotek manj, sicer pa jih imamo še zmeraj med petimi in šestimi odstotki v deležu vseh gostov. K nam prihajajo po drugih prodajnih kanalih.« Po Jazbečevih besedah imajo v skupini precej več trizvezdičnih hotelov. V cenejših hotelih je tudi manjši izpad gostov. Trpi pa zunajpenzionska prodaja: prodajo manj hrane in pijače, manj zaslužka je na plažah in na rekreacijskih površinah. Jazbec trdi, da jim bo vreme pobralo le od pet do sedem odstotkov prihodkov zunajpenzionske ponudbe.
Manj ruskih gostov v Rogaški
V Zdravilišču Rogaška nam direktor Zdravstva Marko Lenček pove, da so imeli v prvi polovici leta tri odstotke manj prenočitev, ruskih gostov je bilo dva odstotka manj, njihovih prenočitev pa kar devet odstotkov manj (krajšajo čas bivanja). »Glede obiska lahko povem, da nam število gostov ne pomeni veliko. En gost lahko v enem tednu porabi 28 evrov za zdravstvene storitve, drugi bo v istem tednu porabil od 3000 do 5000 evrov za druge zdravstvene storitve. Mi smo povsem druge vrste turistični cilj kot, denimo, Portorož ali Bohinj. Gosti ne pridejo k nam na počitnice, ampak po točno določene storitve, in imamo razmeroma malo zunanjih površin, zato nismo toliko odvisni od vremena.«
Jadran Furlanič iz Turističnega združenja Portorož opozarja, da ima Portorož zadnja leta že 85 odstotkov individualnih gostov. Ti pa se v slabem vremenu obnašajo kot na loteriji. Če izvedo, da je slabo vreme, ne gredo na dopust ali pa ga prej končajo.
Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer je povedal, da slovenska zdravilišča niso vsa enako prizadeta. Tista, ki imajo dovolj notranjih bazenov, poslujejo zelo podobno lanskemu letu, drugače je pri tistih, ki veliko prihodkov ustvarijo na zunanjih bazenih. Tudi Janez Jager, direktor trženja LifeClass hotelov Portorož, pravi, da lahko gostom ponudijo dogajanje v centru dobrega počutja, diagnostičnem centru, v bazenih ... V Portorožu so nasploh opazili več Čehov, Poljakov, Madžarov, Belgijcev, Špancev, Francozov in Britancev... To so trgi, ki jih ne obdelujejo sistematično, ker preprosto nimajo dovolj sredstev za nastope na njih.
Presrečni, ko dežuje
Sicer pa slabo vreme ni nujno konec sveta za turizem. Odvisno je, kaj lahko turistični kraj ponudi v takih primerih. Marino Antolovič nekoliko ironično, a pomenljivo opozarja, da si nekateri gosti naravnost želijo dežja: »Naši gosti iz Kuvajta so presrečni, ko dežuje.« V deževnih dneh so imeli nadpovprečen obisk v Postojnski jami in v Škocjanskih jamah. Kadar sonce ne pripeka (in ko ni velikega naliva, seveda), je idealno za kolesarje. Ne prevroče vreme je idealno za obisk mest (Ljubljane, Trsta, Benetk ...) muzejev, galerij. V takšnih dneh so tudi nakupovalni centri in trgovine veliko bolj polni.
Po drugi plati pa so povsem obupani upravljavci kampov, tudi zasebnih sob. Zasedenost planinskih domov in vseh drugih hotelskih zmogljivosti v gorskih središčih je občutno nižja. V Kranjski gori ocenjujejo, da bodo imeli to poletje šest odstotkov manj prenočitev kot lani. Slovenski turistični delavci se tolažijo s tem, da se podobno godi tudi vsem sosedom, turističnim velesilam: Italijani, Hrvati in Avstrijci so razglasili, da je njihov turizem prizadela naravna katastrofa. Pri tem računajo na takšno ali drugačno pomoč države. »V Sloveniji pomoči države ne pričakujemo, saj nas nihče še vprašal ni, kako nam kaj gre. Zadovoljni bi bili, če bi spoznali, kako pomembna panoga je to za naše gospodarstvo, in če bi v nastajajočo koalicijsko pogodbo zapisali vsaj stavek ali dva o tem, kako bomo omogočili razvoj te panoge. Kolikor vem, pa v koalicijski pogodbi sploh ni besede turizem,« je dejal Jadran Furlanič.
Malo več in malo manj
Najnovejši podatki Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč kažejo, da so imela od januarja do konca julija za odstotek več gostov in za 1,1 odstotka manj prenočitev. Julija je bilo gostov 3,9 odstotka manj in tudi 6,4 odstotka manj prenočitev. Sicer pa je bilo za tri oziroma dva odstotka več avstrijskih in hrvaških gostov, poljskih za 41 in madžarskih za osem odstotkov, za tri odstotke manj pa ruskih in za dva odstotka manj italijanskih gostov.
