Tiskane izdaje
Ljubljana – Po dolgotrajnem usklajevanju z domačimi deležniki in tujimi eksperti so znani obrisi novele insolvenčnega zakona. Tudi ta teden se je izmaknila vladni obravnavi, a bo bojda na dnevnem redu tik pred prazniki. Čeprav medresorsko še ni usklajena, je na dobri poti v parlament.
Delovna skupina, v kateri so sodelovali strokovnjaki ekonomske in pravne stroke ter predstavniki institucij in gospodarstva, je izoblikovala novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, poenostavljeno insolvenčnega zakona). Obsega 50 členov, ki bodo nadgradili 500 členov osnovnega dokumenta. Po vsebini so spremembe obsežnejše od desetine, saj posamezni členi vnašajo cela nova poglavja. Vlada bo predlagala nujni oziroma skrajšani postopek, novela pa naj bi začela veljati 1. januarja 2014.
Kaj prinaša novela?
Predlagatelj želi z novo ureditvijo omogočiti učinkovitejše finančno prestrukturiranje podjetij, pri čemer so, kot izhaja iz vladnega gradiva, dosledno uveljavili načelo absolutne prednosti tudi v postopku prisilne poravnave. Gre za pravilo, na katerem sloni korporacijsko in stečajno pravo pri nas in drugod po svetu, določa pa vrstni red poplačila terjatev do dolžnika. Prav to vprašanje je med pripravo predpisa najbolj razdelilo strokovno in zainteresirano javnost, saj so nekateri želeli vključiti bolj, drugi manj dosledno, občasno pa so prevladale rešitve, ki so puščale prednost nekaterim upnikom iz nižjih prioritetnih ravni.
Cilj novele je bil tudi povečati pristojnosti finančnih institucij in jih spodbuditi k večji aktivnosti v postopkih finančnega prestrukturiranja ter racionalizirati delo sodišč v insolvenčnih postopkih.
Preventivno prestrukturiranje
Med novostmi je med drugim nov postopek preventivnega finančnega prestrukturiranja (donedavna pod nazivom predinsolvenčni postopek, nato pa so ga snovalci zakona zaradi večje jasnosti preimenovali) za tiste velike in srednje družbe, ki jim grozi, da bodo v letu dni postale insolventne. Dolžniku omogoča, da se bo s finančnimi upniki sporazumel o prestrukturiranju finančnih obveznosti tako, da bo odpravil vzroke za grozečo insolventnost.
Posebna prisilna poravnava
Naslednji večji sklop so posebna pravila za prisilno poravnavo velikih in srednjih družb, in sicer za njihovo učinkovitejše finančno prestrukturiranje. Pri tem imajo družbe (in upniki) dve možnosti: da se osredotočijo le na zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo, pri čemer ta postopek ne učinkuje na poslovne terjatve oziroma upnike. Navadne finančne terjatve so na primer terjatve bank in drugih financerjev, ki niso zavarovane, oziroma, ki jih vrednost zavarovanja več ne pokriva.
Druga opcija je prestrukturiranje zavarovanih finančnih terjatev, pri katerih pa, razen izjemoma, ob popolnem soglasju upnikov, ni mogoče zmanjšati glavnic, ampak le odložiti njihovo dospelost oziroma znižati obrestno mero.
O prisilni poravnavi se glasuje v dveh razredih, v razredu navadnih upnikov je za potrditev potrebnih 60 odstotkov terjatev iz tega razreda, v razredu ločitvenih upnikov pa 75 odstotkov.
Za ta postopek, ki je običajno zahtevnejši od klasične prisilke, lahko sodišče izbere upravitelja glede na njegove izkušnje in usposobljenost in ne po avtomatičnem vrstnem redu. Ker postopek vpliva na stabilnost bank, mora sodišče o začetku obvestiti Banko Slovenije. Precejšna novost je tudi, da prisilno poravnavo poleg dolžnika lahko predlagajo (in pripravijo načrt finančnega prestrukturiranja) tudi sami upniki, katerih terjatve skupaj dosegajo vsaj 20 odstotkov vseh finančnih terjatev do dolžnika. Podobna spodbuda bankam, da se aktivneje vključijo v prestrukturiranje podjetja, je možnost, da od sodišča zahtevajo ključni položaj pri poslovodenju dolžnika in zamenjajo upravo. Upnikom bo v pomoč tudi, da upniški odbor lahko načrt prestrukturiranja spremeni.
Izčlenitev, ponovitev prisilke
Dokument predvideva nov ukrep finančnega prestrukturiranja: možnost izčlenitve rentabilnega poslovnega dela dolžnika v novo družbo. V tem primeru mora načrt finančnega prestrukturiranja vključevati tudi načrt izčlenitve družbe, kot ga ureja zakon o gospodarskih družbah. Predlagatelj je s temi določili prisluhnil Gospodarski zbornici Slovenije. Na predlog iz gospodarstva je je v novelo vključena tudi ponovna prisilna poravnava, in sicer po vsaj dveh letih od pravnomočnosti prejšnje - če dolžnik še ni izpolnil vseh obveznostih iz prve prisilke in če s postopkom soglaša vsaj polovica upnikov, na katere postopek učinkuje.
50-odstotni prag je padel
Na prihodnje insolvenčne postopke bo zagotovo vplivala tudi sprememba nekaterih splošnih pravil. Črta se zakonski prag za uvedbo prisilne poravnave, okoli katerega se je dvigalo obilo prahu že ob predprejšnji spremembi zakona. Tako pogoj za prisilko ne bo več najmanj 50-odstotno poplačilo upnikov v največ štirih letih. Nadomešča ga določilo, da mora v primeru, ko je predvideno poplačilo terjatev manj kot polovično ali se razvleče na več kot štiri leta, za potrditev prisilne poravnave glasovati več kot polovica upnikov (po številu). To preprečuje, da bi nekaj velikih upnikov številnim majhnim vsililo pogoje, ki zanje niso sprejemljivi.
Novela omogoča posredno razlastitev delničarjev, ki niso pripravljeni sodelovati pri finančnem prestrukturiranju. V prisilni poravnavi bodo namreč lahko obdržali samo delež v kapitalu, ki je sorazmeren likvidacijski vrednosti družbe.
