Tiskane izdaje
Ljubljana – Nova zakonodaja na področju agencijskega dela stopa na prste šušmarjem, ki so služili z goljufanjem in trgovanjem z brezposelnimi delavci, mimogrede pa dela uslugo velikim kadrovskim agencijam, ki se bodo znebile nekaj odvečne konkurence.
»Z odredbo, da bo morala imeti agencija za zagotavljanje dela kot svojo glavno dejavnost registrirano posredovanje začasne delovne sile, te dejavnosti po novem ne bo mogla več opravljati vsaka avtošola in pekarna,« je enega od ukrepov, ki bo domnevno zmanjšal število ponudnikov tako imenovanih kadrovskih storitev, ki delodajalcem posredujejo delavce – na trgu je 198 domačih in 12 tujih posrednikov –, komentirala ministrica za delo Anja Kopač Mrak.
Manjši posredniki, ki se v medijih ne želijo izpostavljati, so priznali, da je bilo na pošten način že doslej nemogoče konkurirati velikim, v glavnem tujim multinacionalkam, kot so Adecco, Manpower, Profil ipd.
»Na trgu morajo ostati le agencije, ki upoštevajo profesionalne standarde. Prav je, da bodo z novo zakonodajo povečali tudi obvezni ustanovni kapital. S tem bodo zagotovili, da bodo agencije, ki imajo v najemu delavce, sposobne do njih poravnati tudi vse finančne obveznosti. Tako bomo lažje zagotovili enake pravice agencijskih delavcev in redno zaposlenih,« je povedala Romana Šercelj iz agencije Manpower.
V Adeccu pravijo, da ne morejo oceniti, koliko sivih agencij bo z novo zakonodajo manj, saj nad sivim trgom nihče nima pregleda. »Pričakujemo, da bo po novi zakonodaji delo agencij bolj verodostojno, saj bo na voljo več nadzornih mehanizmov in s tem več zaupanja v to dejavnost. Povišanje ustanovnega kapitala na večino agencij ne bo pomembno vplivalo. Bodo pa s tem ukrepom dosegli večjo preglednost v registru, saj bo ukrep avtomatsko izločil agencije, ki so bile doslej registrirane, niso pa delovale. Večji nadzor in večjo varnost za uporabnike pomeni nova odredba, po kateri mora imeti tuja agencija v Sloveniji podružnico, saj bodo morale tudi tuje agencije po novem spoštovati slovensko zakonodajo. Z ukrepom, ki je bil več kot nujen, bodo izenačili pogoje za domače in tuje agencije,« so povedali v Adeccu.
Problemov s posredovanjem je več
V podjetjih, v katerih delajo večinoma agencijski delavci – v Krki (štiri odstotke agencijskih delavcev), v Elanu (14 odstotkov agencijskih delavcev), v Žitu (dobri 4 odstotki agencijskih delavcev) – pravijo, da nova zakonodaja zanje ne bo nič spremenila, saj že zdaj sodelujejo z večjimi, preverjenimi agencijami.
Problemov, povezanih s posredovanjem delavcev, je več: od neenakopravnega položaja, ki ga imajo ti v primerjavi z redno zaposlenimi v podjetju, do dejanske trgovine z ljudmi, kadar se posredniki ukvarjajo s kadrovsko dejavnostjo kot le eno od številnih registriranih dejavnosti. Kršitev, ki jo je bilo po sedanji zakonodaji najtežje dokazati, je bilo sodelovanje podjetij z agencijami za posredovanje delavcev na podlagi sklenjenih pogodb o poslovnih storitvah. Luka Koper je, denimo, za izvedbo nekaterih del najemala tako imenovane izvajalce pristaniških storitev (IPS); pod pretvezo tako imenovanega outsourceinga pa so v resnici prikrito posojali delavce, ki so za podjetja opravljali delo po bistveno nižji ceni kot redno zaposleni.
Tudi zlorabe številnih drugih, večinoma gradbenih podjetij, ki niso registrirana za opravljanje agencijskega dela in so na papirju kot kooperant kateremu drugemu podjetju zagotavljala poceni delavce, je bilo po sedanji zakonodaji težko sankcionirati, saj v zakonu ni bilo jasno ločeno opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev od opravljanja storitev. Nikjer ni bilo jasno opredeljeno, da podjetje po pogodbi o poslovnih storitvah ne sme najemati delavcev, ki bodo delali v prostorih podjetja z opremo tega podjetja. Kot je pojasnila glavna delovna inšpektorica Nataša Trček, se inšpektorat pri tem »ni imel na kaj opreti«.
Desetodstotni prihranek
Luka Koper ni bila osamljen primer zniževanja stroškov dela s kadrovskim lizingom. Podjetja so v krizi pokazala veliko iznajdljivost, kako prihraniti pri kadrih. Število najetih, cenejših delavcev je v nekaterih skokovito naraščalo. V Elanu je bilo konec leta 2008 zaposlenih deset agencijskih in 659 rednih delavcev. Sredi leta 2011 se je število prvih povečalo na 125, število redno zaposlenih pa se je zmanjšalo na 507. V Elanu so izračunali, da so s tem prihranili deset odstotkov pri vsaki delovni uri. A od pomladi velja nov zakon, s katerim so omejili kvoto agencijskih delavcev; ta zdaj pri enem delodajalcu ne sme presegati 25 odstotkov celotnega števila delavcev.
