Obrtniki in podjetniki za poostren nadzor nad šušmarji

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) opozarja, da delo na črno obrtnikom in malim podjetnikom še vedno predstavlja hudo nelojalno konkurenco.

Objavljeno
03. april 2014 17.21
E.R., Gospodarstvo
E.R., Gospodarstvo
Ljubljana - Državni zbor bo obravnaval predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je eden od vladnih ukrepov zoper sivo ekonomijo. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ob tem opozarja, da delo na črno obrtnikom in malim podjetnikom še vedno predstavlja hudo nelojalno konkurenco. Zaradi neuspešnega omejevanja dela na črno obrtniki in podjetniki izgubljajo posel, saj s cenami niso dovolj konkurenčni. OZS zato predlaga, da se poostri nadzor nad šušmarji, zviša globe zanje in omeji aktivnosti gospodinjstev, kjer je precej sive ekonomije.

Po mnenju OZS je treba celoviteje pristopiti k preprečevanju oziroma zmanjševanju obsega sive ekonomije. OZS ocenjuje, da je v Sloveniji preveč dovoljenih aktivnosti gospodinjstev (sosedska pomoč, delo v lastni režiji, prostovoljno delo), kjer je precejšen obseg sive ekonomije. OZS zato predlaga:

1. Sosedske pomoči ne smemo dovoliti na vseh tistih področjih, ki so nevarna za zdravje in premoženje oseb ter negativno vplivajo na okolje. Izkušnje kažejo, da se velik del dela na črno skriva pod institutom medsebojna sosedska pomoč in se na ta način tudi uspešno izogiba kakršnemukoli nadzoru.

2. Kadar se opravlja delo v lastni režiji, ki je takšne narave, da je nevarno za zdravje in premoženje oseb in ima negativni vpliv na okolje, je potrebno takšno delo prijaviti pri ustreznem inšpektoratu (lokacija, termin, obseg in vrsta del), kar bo omogočilo, da se bo lahko opravil tudi nadzor opravljenih del.

3. Prostovoljsko delo, ki je v celoti izvzeto iz določb tega zakona, je neprimerno, saj se prav v tej obliki omogoča vrsto aktivnosti, ki pomenijo za posameznike pridobitev materialnih koristi (kadar nastane vzajemnost prostovoljne pomoči med dvema ali več osebami). OZS zato predlaga, da se prostovoljsko delo posebej prouči in ustrezno omeji oziroma izvzame kot izjema.

4. Ker vrste osebnega dopolnilnega dela niso določene z zakonom, temveč v podzakonskem aktu, OZS predlaga, da se že v zakonu zapiše splošna napotilna norma v smeri, da se dopusti opravljati le tista dela, ki praviloma zaradi ekonomike niso zanimiva za opravljanje kot redna dejavnost.

5. V definicijo dela na črno naj se vključi tudi zaposlovanje na črno, saj se v praksi pogosto dogaja, da naročniki vedo, da pravne osebe in samostojni podjetniki izvajajo nekatera dela s pomočjo delavcev, zaposlenih na črno, a kot naročniki niso sankcionirani.

6. Kazen za posameznika (šušmarja) in posameznika, ki naroči ali oglašuje delo na črno, mora biti izenačena s subjekti, ki so registrirani za opravljanje pridobitnih dejavnosti, saj je pridobljena materialna korist identična v obeh primerih. Prav tako naj bodo izenačene kazni za izvajalca in naročnika dela na črno. Še posebej ostro pa je potrebno sankcionirati povratnike.

OZS sicer pozdravlja predlog, da bo nad delom in zaposlovanjem na črno po novem bdela Carinska uprava. Nadzora nad šušmarji je bilo namreč doslej premalo ali ga sploh ni bilo.