OZS: obstoj zborničnega sistema je ključen

Ljubljana - Obrtni zakon je postal torišče konkurenčnega boja zbornic, ugotavlja pred četrtkovo javno predstavitvijo mnenj predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Alojz Kovšca, ki se zaveda,
da je tudi med članstvom precej pomislekov, kakšna naj bo zbornica. V hiši so bile storjene napake, ne sprejemajo pa vseh.

Strinjajo se, da je treba zakonodajo prevetriti. Veljavni zakon je na primer onemogočal individualne storitve, tako da je bila OZS le nekakšen vmesnik, kar je med članstvom povzročilo negativno mnenje, češ da v zbornici zase ne dobijo nič pametnega. Ko je GZS prehajala na prostovoljno članstvo, je OZS ves čas zagovarjala obvezno članstvo, ter podpirala in pozivala svoje člane naj postanejo prostovoljni člani trgovinske zbornice. Sedaj pa ta zahteva odvzem javnih pooblastil OZS.

Novela zakona prinaša deregulacijo dejavnosti in poklicev, odpravlja pa administrativne ovire. Opravljanje dejavnosti je bilo deregulirano že z zakonom leta 2003, deregulaciji poklicev pa v OZS odločno nasprotujejo. Slovenija je majhna, naša ekonomija je bolj izpostavljena in si tovrstne deregulacije ne sme privoščiti, je prepričan Alojz Kovšca.

Z deregulacijo dejavnosti lahko vsak ustanovi podjetje, samo zaposlenega mora imeti človeka, ki določen poklic obvlada. Deregulacija poklicev bi pomenila, da bi vsak lahko delal skoraj vse. Na določenih področjih je
to pozitivno, drugje pa bi to prineslo erozijo profesionalnosti. Za OZS je obrtno dovoljenje ključen dokument za obrtništvo in obstoj same zbornice. Če hočejo slovenski obrtniki delati pri sosedih, potrebujejo obrtno dovoljenje. Če ga ukinemo, bodo sosedje lahko delali v Sloveniji brez vseh dokazil. Kovšca je prepričan, da bodo po vstopu Hrvaške v schengensko območje slovenske obrtne dejavnosti ob meji zamrle: ostali bomo brez lokalnih obrtnikov, država pa brez davkov. GZS predlaga ukinitev obrtnega registra. Brez njega nihče ne bo vedel,
koliko ljudi opravlja kakšno dejavnost. Tako kot danes nihče ne ve, koliko madžarskih obrtnikov opravlja dejavnost v Sloveniji. Priglasijo se namreč le enkrat na leto, nato pa lahko delajo vseh 364 dni in nihče ne ve, kaj.

Če bo prostovoljnih članov OZS premalo, bo tudi denarja premalo. Bo zbornica še reprezentativna? Brez OZS zna biti vprašljiv tudi socialni dialog. Panožno združenje delodajalcev v obrti ima malo članov in njegova reprezentativnost v socialnem dialogu je vprašljiva. Zreducirati OZS na tržni subjekt pomeni erozijo zastopniškega sistema, ki ga država preprosto ne razume, meni Alojz Kovšca. OZS ni gospodarsko-interesno združenje, njena vloga je širša. Pozablja se na primer na pomen OZS v vzgoji in izobraževanju. Sporadična posledica je bojazen nekaterih območnih zbornic, da bo prišlo do razpada, zato se lotevajo drugačne privatizacije sicer skupne lastnine, ocenjene na 50 milijonov evrov, ki bi lahko dobila noge. Zato mora sistem ostati oseba javnega prava, je prepričan Alojz Kovšca.

O nižjih plačah prihodnji teden

6400 članov se je na referendumu odločilo za prostovoljno članstvo. V internetni anketi je v 14 dneh sodelovalo 500 članov: 73 odstotkov bi jih ostalo članov, če bi bilo to brezplačno. Ob morebitnem izstopu se jih 83 odstotkov ne bi včlanilo v nobeno zbornico. Predsednik upravnega odbora (UO OZS) Jani Kaker je opozoril, da je bila zbornica tudi lani uspešna. Pri pokojninski reformi je bila prva, ki je ugotovila in takoj opozorila na predlagano enormno povišanje zavarovalnih osnov. S pogajanji so uspeli preprečiti, da bi v letu 2013 nekateri plačevali tudi do 67 odstotkov višje prispevke (skoraj 10.000 evrov letno na zavarovanca).

Plače v OZS so že nekaj let glavni vzrok za slab ugled zbornice. Novo vodstvo je zadržalo izplačilo 79.000 evrov odpravnine bivšemu generalnemu sekretarju Dušanu Krajniku. Takoj so za četrtino znižali sejnine in komunikacijo med funkcionarji v veliki meri prestavili na splet. Zaposlenim je novo vodstvo ukinilo stimulacije, o 20 do 40 odstotkov nižjih plačah pa bodo odločali prihodnji teden. Vendar ne mimo predpisov, saj so OZS v zadnjih mesecih tožili nekateri bivši zaposleni. Ob prevzemu funkcij je bilo novembra v centrali OZS 88 tako ali drugače zaposlenih, ob koncu leta 76, trenutno pa jih je še 73. Najvišja plača v OZS bo omejena na največ 3800 evrov bruto.