Tiskane izdaje
Klasje je pred leti odkrilo tržno nišo, v kateri zdaj dosegajo strmo rast. Lani so z izdelki brez glutena v tujini zaslužili 1,3 milijona evrov, leto prej 0,8 milijona evrov. Pri uvoznikih v Evropi prodajo povečajo za do pet odstotkov na leto in obenem pridobivajo nove kupce.
»Iskali smo poti iz klasičnega programa in nove programe, saj se prodaja klasičnih izdelkov zmanjšuje. V Sloveniji smo včasih pojedli 80 kilogramov kruha na leto, zdaj pa manj kot 60 kilogramov na leto,« pravi predsednica uprave Dragica Murko. Pred petimi leti so se lotili razvoja brezglutenskih izdelkov pod blagovno znamko Fenix. Vanj so vključili lastno razvojno tehnološko znanje. »Pri tem so nam bili precej v pomoč tudi naši zastopniki v tujini,« priznava Murkova.
Prednost: med prvimi ponudniki na nišnem trgu
Razvili so vrsto brezglutenskih izdelkov: kekse, slane kekse, krekerje, sneke, testenine in kruh, zmes za kruh in palačinke ... Danes imajo okoli 70 takšnih izdelkov. Stroškovno sta razvoj in proizvodnja zahtevna, a velike konkurence v Evropi ni in dosegajo dobre cene ter s tem višjo dodano vrednost.
Letos bodo naredili 300 ton izdelkov brez glutena in večino bodo izvozili v zahodno in severno Evropo. »Naš prvi kupec je bil farmacevt, saj imamo izdelke registrirane tudi pri ministrstvu za zdravje. Gre za izdelke za ljudi s posebnimi prehranskimi zahtevami, ki so alergični na gluten in morajo upoštevati strogo brezglutensko dieto,« pravi.
V tujini se vse bolj uveljavlja prepričanje, da je brezglutenska dieta dobra za vse, ki se želijo zdravo prehranjevati, tudi za športnike. Izdelki ne vsebujejo glutena kot lepka, so brez gensko spremenjenih živil in brez alergenov ter imajo ugodne varovalne učinke. Brezglutenska dieta je lahko občasna, njeno upoštevanje pa je dovoljeno tudi trajno.
Namesto glutena kot veziva, ki je sicer nujno za izdelavo, peko in kakovost izdelka, uporabljajo v Klasju za veziva riževo, koruzno, kvinojino in proseno moko. Sami izdelajo vse kreme in nadeve, ki jih uporabijo, iz Italije in Anglije uvažajo le marmelade.
Pečejo tudi pecivo
Kako jim je uspelo na zahtevnem evropskem trgu in kako se spopadajo s konkurenco? Predsednica uprave Klasja pravi: »V tujini je en velik proizvajalec. Nam je uspelo s kakovostjo. Konvencionalne, v Evropi najbolje prodajane izdelke nam je uspelo izdelati brez glutena in z enakim okusom.« Za vsak trg pakirajo izdelke večinoma pod tujimi blagovnimi znamkami, v Sloveniji pa jih prodajajo pod lastno znamko Fenix in pod trgovskimi znamkami.
»V zahodni Evropi nam v marketing tako rekoč ni bilo treba vlagati, razen v obiskovanje sejmov, ki smo jih financirali sami. Drugače je na vzhodu, tam tovrstni izdelki še niso prepoznavni. Letos bomo poskusili izvažati tudi v Švico, Rusijo, Poljsko in Bolgarijo,« napoveduje Dragica Murko.
V razvoj in opremo je Klasje vložilo od 2,5 do tri milijone evrov, kar je za njihovo dejavnost precej. Proizvodnja izdelkov brez glutena mora biti skoraj hermetično zaprta in imeti filtriran zrak, da gluten ne more zaiti v izdelke. Zato je tudi že kar lekarniško draga.
V Klasju brezglutenske izdelke sami laboratorijsko preverjajo in jih pošiljajo tudi v akreditiran italijanski laboratorij. Za vsak trg so dobili tudi ustrezne certifikate.
»Pri tem nismo imeli domače sistemske podpore. Na Slovensko izvozno in razvojno banko (SID) smo dali vlogo, a ni bilo nič, zdaj se bomo ponovno prijavili. V prihodnjih dveh letih bi morali namreč več vlagati v proizvodnjo in marketing posebnih programov. S tem bi lahko prodajo in izvoz še bolj povečali. Ker pa moramo financirati tudi klasično dejavnost in ker nimamo zunanjih spodbud, bo to trajalo od štiri do pet let,« ugotavlja Dragica Murko.
