Pipistrel tehnologijo izdelovanja letal prodal Kazahstancem

Ob obisku slovenske delegacije v Kazahstanu ajdovska družba sklenila posel za sto milijonov dolarjev

Objavljeno
13. junij 2013 20.09
Katja Željan, Nova Gorica, Polona Frelih, Moskva
Katja Željan, Nova Gorica, Polona Frelih, Moskva

Moskva – Ajdovska družba Pipistrel je danes v Kazahstanu sklenila pomemben posel, pri katerem je tehnologijo izdelave letal Panthera in Virus za sto milijonov dolarjev prodala Kazahstancem. V tej državi se sicer jutri končuje obisk močne slovenske gospodarske delegacije. Z njo je v Kazahstan odpotoval tudi zunanji minister Karel Erjavec, ki je v prestolnici Astani danes otvoril prvo od dveh slovensko-kazahstanskih poslovnih konferenc.

Pri Pipistrelu so se za prodajo tehnologije izdelovanja dveh svojih letal odločili zato, da bi tako vstopili tudi na tiste trge, kjer zaradi visokih carin letal doslej ni bilo smiselno prodajati. V družbi včeraj informacij o podrobnostih pogodbe niso dajali, prav tako za izjave ni bil dosegljiv direktor družbe Ivo Boscarol.

Po poročanju Financ so se za pogodbo s Kazahstanci v Pipistrelu dogovarjali več kot leto in pol, letala Virus in Panthera pa bodo v prihodnje izdelovali poleg letališča v Kapčigaju, ki je od mesta Almaty oddaljen okrog dvajset kilometrov. Prav tam naj bi v prihodnje zrasla tudi proizvodna hala, enaka kot tista, ki jo namerava Pipistrel graditi v Gorici, iz nje pa naj bi že v prihodnjem letu prišli prvi Virusi in zatem še Panthere.

Po ocenah Jožeta Meha, direktorja družbe Slovenska hiša, ki bo v Kazahstanu tudi bedel nad celotnim projektom, bodo zmogljivosti kazahstanske tovarne tako velike, da bodo na leto lahko izdelali 200 Virusov in 350 Panther. Sicer pa bodo morali Kazahstance najprej naučiti, kako se letala sploh izdelujejo. V ta namen naj bi v državo najprej prodali deset letal, ki jih bodo uporabili za šolanje pilotov, hkrati pa bodo v Ajdovščini organizirali izobraževanje zaposlenih. V Kazahstanu bodo letala sprva le sestavljali, pozneje nameravajo tam vzpostaviti tudi lastno dobaviteljsko verigo.

Ni izključeno, da bi letala, izdelana v Kazahstanu, v prihodnje prodajali v Kitajsko in morda celo Rusijo, Boscaro pa se o podobni pogodbi, kot jo je sklenil z omenjeno državo, dogovarja tudi z Nigerijo.

Kazahstan – slovenski prednostni trg

Sodelovanje s Kazahstanom tudi sicer daje dobre rezultate. Tako nekdanja kazahstanska prestolnica Almati kot novo glavno mesto Astana sta po zaslugi petrodolarjev postali izjemno moderni mesti, v katerih je takoj viden potencial. Nekdanjo sovjetsko republiko je slovenska vlada v dokumentu z naslovom Mednarodni izzivi 2013 uvrstila med prednostne trge, kjer ji družbo delajo Rusija, Kitajska in Turčija.

»Naši klasični izvozni trgi, kot so Italija, Avstrija, Nemčija, nimajo takšne kondicije, zato se usmerjamo na trge, ki imajo dobre možnosti. Moram reči, da v zvezi s preoblikovanjem diplomatske mreže na MZZ resno razmišljamo, da bi v tem delu odprli novo veleposlaništvo, s pomočjo katerega bi v tej regiji spodbujali gospodarsko sodelovanje,« je Erjavec pojasnil v telefonskem pogovoru.

Projekta Duola in Bisola

Skupaj z njim so v Kazahstan odpotovali še predstavniki 30 slovenskih podjetij, kar v slovenski javnosti običajno sproža kritike, češ da tako opevana gospodarska diplomacija nima konkretnih učinkov. »Danes sem si v Astani ogledal projekt podjetja Duol, ki je zgradil športno dvorano površine 7300 kvadratnih metrov, vrednost investicije pa je 3 milijone evrov. Jutri bo odprta prva sončna elektrarna, ki jo je postavilo podjetje Bisol. Izjemno veliko priložnosti vidimo na področju zdravstva, zdravstvenega turizma. Velik interes za povečanje blagovne menjave je na področju prodaje zdravil, kjer prevladujeta Krka in Lek. Drugo leto bo mešana komisija zasedala v Sloveniji in bomo pregledali, koliko tega, kar smo se dogovorili danes, bomo realizirali. Prepričan sem, da bodo številke lepe,« Erjavec odgovarja dvomljivcem.

Dodaja, da so določene države pač takšne, da se brez ustrezne politične podpore težko sklepa večje posle. V primerjavi z letom prej je Slovenija leta 2012 blagovno menjavo s Kazahstanom povečala za kar 75 odstotkov in zdaj znaša 100 milijonov evrov. Še letos naj bi podpisali sporazum o preprečevanju dvojne obdavčitve, uskladili pa so tudi že sporazum o pospeševanju in zaščiti investicij, ki so ga poslali evropski komisiji, saj mora biti usklajen z evropskim pravnim redom.

Erjavec se je v Astani srečal s kazahstansko ministrico za zdravje Salidat Kairbekovo, predsednikom parlamenta Nurlanom Nigmatulinom in zunanjim ministrom Erlanom Idrissovim. Slovenija podpira kandidaturo Kazahstana za članstvo v varnostnem svetu Združenih narodov in Unescu, podpira pa tudi organizacijo razstave Expo 2017 v Astani.