Tiskane izdaje
Tri sistemske banke – NLB, NKBM in Abanka – bodo najverjetneje prve, katerih slabe terjatve bomo davkoplačevalci sanirali s pomočjo slabe banke in z (državno) dokapitalizacijo. Po dostopnih podatkih imajo skupaj za 434 milijonov evrov podrejenega dolga, ki ga utegne država z zakonom pretvoriti v lastniški kapital in na ta način bolj ali manj razvrednotiti.
Predlog sprememb zakona o bančništvu, s katerim bo Banka Slovenije dobila pristojnost, da ustrezno ukrepa v posamičnih bankah, je vlada sprejela prejšnji teden in ga posredovala v državni zbor. Med drugim predvideva, da bo lahko regulator v poslovnih bankah, ki bi jim grozila nelikvidnost, uvedel posebne ukrepe. Eden od njih predvideva tudi pretvorbo podrejenih finančnih instrumentov (izposojenega denarja, ki pa ima nekatere lastnosti lastniškega kapitala) v navadni kapital.
Kot so pokazale izkušnje na Cipru, Grčiji in tudi Španiji, taka pretvorba dejansko pomeni, da upniki banke izgubijo velik del vrednosti svoje naložbe ali pa je ta celo izničena v celoti. V Španiji je Evropska unija pomoč iz evropskega mehanizma za stabilnost (sklada ESM) pogojevala s sodelovanjem zasebnih vlagateljev pri tako imenovani delitvi bremen.
V praksi je to pomenilo, da so različne oblike prednostnih delnic in podrejenih obveznic v štirih bankah spremenili v navadni kapital, imetniki teh instrumentov pa so izgubili od 11 do 61 odstotkov njihove nominalne vrednosti. Najmočnejšega »striženja« so bili deležni instrumenti, ki so (bili) po svojih značilnostih najbližje navadnemu kapitalu, se pravi prednostne delnice.
Glede na zadnja priporočila evropske komisije, ki veljajo od 1. avgusta, in sveži predlog sprememb zakona o bančništvu lahko domnevamo, da bodo tovrstni instrumenti, ki so jih izdale naše banke, zajeti v celoti. »Glede na način reševanja Factor banke in Probanke ter napovedi vlade bo striženje pri imetnikih hibridnega in podrejenega dolga verjetno stoodstotno, depozitarji in imetniki navadnih obveznic pa ne bodo izgubili ničesar,« so prejšnji teden v svoji analizi napisali v družbi NLB Skladi.
Podrejeni dolg slovenskih bank je sestavljen iz obveznic, ki so jih izdajale same, in iz hibridnih instrumentov, ki so jih v imenu bank izdale finančne institucije v tujini (tako imenovani underwriterji). Tudi zato je tako rekoč nemogoče ugotoviti, kdo so imetniki teh instrumentov. Po dostopnih podatkih jih je največji del v lasti naših institucionalnih vlagateljev (zavarovalnic, pokojninskih skladov), del jih imajo fizične osebe, med vlagatelji pa so tudi tujci.
»Težko rečem, kako bo v Sloveniji, a podrejeni dolg bo gotovo vključen v reševanje bank. V Španiji je bilo striženje manjše, vendar takrat še ni veljalo navodilo evropske komisije,« je povedal Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi.
Po oceni te družbe pa bo Slovenijo čiščenje bančnega sistema stalo 5,8 milijarde evrov – 1,3 milijarde evrov smo po letu 2008 že vložili v banke v obliki dokapitalizacij, 4,5 milijarde pa naj bi bile potrebe, ki izhajajo iz sedanjih slabih razmer. »To je veliko, a kljub temu opazno manj, kot je letni primanjkljaj samo v pokojninski blagajni, ki znaša še skoraj 1,5 milijarde evrov,« so še zapisali v študiji.
