Popolnega jamstva donosa ni

Prav čas krčenja gospodarske aktivnosti je zelo primeren za vlaganje v plemenite kovine, menijo nekateri. Tovrstne investicije so možne v različnih oblikah. Vlagatelji se lahko odločijo za nakup fizičnih plemenitih kovin, poleg naložbenega zlata, srebra, platine in paladija denimo tudi bakra in cinka, ki ga opravijo pri specializiranih prodajalcih, ali nakup tako imenovanih papirnatih plemenitih kovin prek borznoposredniških družb, bank in trgovalnih platform.

Na borzi lahko izvedejo naložbo v tako imenovane kotirajoče indeksne sklade (ETF), s katerimi je mogoče z eno potezo slediti surovini – zlatu, srebru –, ali naložbo v izvedene finančne instrumente, med katere spadajo naložbeni certifikati, pogodbe za razliko (CFD) in standardizirane terminske pogodbe (STP). Naložbeni certifikati in CFD predstavljajo vrednostne papirje, ki vlagateljem omogočajo udeležbo v gibanjih cen določene surovine, ne da bi morali za to zagotoviti celotno vrednost posla. Pri trgovanju s STP pa se kupec na neki dan v prihodnosti zaveže kupiti, prodajalec pa prodati točno določeno količino točno določene naložbe točno določene kakovosti, ki je lahko surovina v fizični obliki.

Na naložbo se je treba pripraviti

Za katero možnost se odločiti? Za ta korak se je treba ustrezno pripraviti, je prepričan premoženjski svetovalec Peter Herman iz Zlatih naložb. Pred končno odločitvijo bi moral vlagatelj po njegovem mnenju prebrati kakšno literaturo, članek ali obiskati kakšno predavanje, kongres. Tako oborožen z informacijami bi moral nato obiskati licenciranega premoženjskega svetovalca in se z njim pogovoriti o prednostih in slabostih posameznih naložb. »Večkrat opažam, da ljudje tako spoznajo morebitna neodkrita tveganja ali prednosti, ki jim pomagajo, da se bodo v prihodnosti pravilno odločili,« pojasnjuje. Samostojna premoženjska svetovalka Irena Linasi Rogač pa opozarja, da si mora vsakdo, preden se odloči, v kaj in koliko investirati, postaviti nekaj pomembnih vprašanj, v prvi vrsti »Kakšen je namen moje investicije?« in »Kdaj želim naložbe koristiti?«. Kot trdi, je obdobje investiranja veliko bolj pomembno kot naložbeni znesek.

Priporočen prag je 20-gramska zlata palica

Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum, specializiranega za prodajo plemenitih kovin, vlaganje v fizično obliko priporoča vlagateljem, ki želijo razpršiti premoženje na srednje- do dolgoročno obdobje. Za dolgoročno varčevanje manj izkušenih vlagateljev so po besedah vodje naložbenega svetovanja pri družbi Vzajemci Gregorja Beguša primerni tudi skladi ETF, ki predstavljajo alternativo nakupu fizične plemenite kovine, medtem ko so izvedeni finančni instrumenti, vezani na kovine, ustreznejši za kratkoročno vlaganje oziroma za špekulativne, bolj izkušene vlagatelje.

Slapšak kot prag za investicijo pri naložbah v fizične plemenite kovine priporoča zlate palice od 20 gramov naprej in srebrne palice od 500 gramov naprej. »Cena zlata na gram upada, bolj ko je palica velika. Okvirno lahko rečemo, da je lahko razlika med nakupom 100-gramske in gramske palice tudi do 40 odstotkov,« ga dopolnjuje Herman. »Če pri tem upoštevamo, da se nekdo za nakup zlata odloči večkrat, nam je jasno, da določena strategija nakup zelo podraži,« svari. Pri fizičnih kovinah je treba upoštevati provizije pri nakupu in prodaji. Po Slapšakovih besedah se pri nakupu pribitki glede na borzno ceno razlikujejo od vrste plemenite kovine in velikosti enote, pri prodaji pa se odkupne cene običajno gibljejo do dva odstotka pod borzno ceno. Pri trgovcu s plemenitimi kovinami Zlata rezerva je bilo treba minuli teden za 20-gramsko zlato palico odšteti 726 evrov, medtem ko je odkupna cena znašala 679 evrov. Cena za nakup 500-gramske srebrne palice je bila postavljena pri 313 evrih, cena za odkup pa pri 288 evrih. Drugih vstopnih in izstopnih stroškov pri fizičnih plemenitih kovinah ni.

Linasi Rogačeva na tem mestu ugotavlja, da stranke pogosto prav zaradi manjših stroškov iščejo nakupne priložnosti na črnem trgu, kjer lahko fizične plemenite kovine dobijo po nižji ceni, a nimajo pregleda nad kakovostjo palic in njihovim poreklom. Prav tako nimajo računov in lahko se zgodi, da se ob prodaji znajdejo v velikih težavah, izpostavlja in dodaja, da so lahko te palice tudi ukradene.

Ko gre za tovrstne naložbe, je treba upoštevati še morebitne stroške hrambe in zavarovanja. Vlagatelji naložbeno zlato in srebro večinoma hranijo v sefih, ki jih je mogoče kupiti ali najeti. Po podatkih urednika specializiranega spletnega portala kovine.si Aleksandra Žitnika je treba za najmanjše odšteti dobrih 60 evrov, cene najema manjših sefov pri bankah pa znašajo okoli 65 evrov na leto. Poleg tega je treba pri nakupu naložbenega srebra, platine in paladija plačati 20-odstotni DDV, pri nakupu fizičnega zlata pa davka ni, našteva Slapšak.

Minimalen strošek nakupa ETF je 15 dolarjev

Pri naložbah v papirnate plemenite kovine vlagatelje čakajo drugačni stroški. V primeru nakupa na plemenito kovino vezanega ETF v ZDA prek borznoposredniške hiše mora, denimo, vlagatelj odpreti trgovalni račun (strošek odpiranja znaša 13,77 evra), nakazati sredstva in borzniku oddati naročilo za nakup. Borznoposredniška družba vlagatelju pri klasičnem nakupu in prodaji prek borznega posrednika zaračuna borznoposredniško provizijo (en odstotek oziroma najmanj 12 evrov) in provizijo tujega izpolnitvenega partnerja (0,65 centa na delnico) ter stroške poravnave (8,50 evra). Poleg tega pa mora vlagatelj enkrat na leto poravnati še strošek letnega vodenja računa (10,20 evra) in strošek ležarine (najmanj 15 evrov). Če gre v investicijo prek trgovalne platforme, mora nakup opraviti sam, zato nima stroškov vodenja in ležarine. Minimalni stroški nakupa ETF, vezanega na plemenito kovino, tako lahko znašajo le 15 dolarjev, navaja Beguš.

Ob prodaji naložbe v papirnate kovine mora vlagatelj plačati tudi davek od doseženega dobička, ki se znižuje postopoma. Pri ETF davek pri naložbi do enega leta znaša 25 odstotkov, po enem letu pa 20 odstotkov. Stopnja davka se nato vsakih pet let imetništva znižuje, tako da je po dopolnjenih petih letih pri 15 odstotkih, po desetih letih pri desetih odstotkih, po 15 letih pri petih odstotkih, po 20 letih ali več pa je vlagatelj plačila davka na kapitalski dobiček oproščen. Enaka časovna davčna lestvica velja tudi za izvedene finančne instrumente, le da je v prvem letu obdavčitev 40-odstotna.

Sicer pa investiranje v plemenite kovine ne pomeni investiranja s 100-odstotnim jamstvom donosa, pravi Slapšak. To se je lepo videlo sredi meseca, ko je cena zlata padla na tridesetletno dno, opominja in dodaja, da se je to zgodilo zaradi manipulacije na trgu nefizičnega zlata. V zadnjem letu se je cena zlata, merjena v dolarjih, znižala za 13,35 odstotka, cena srebra pa za 11,72 odstotka, navaja Beguš. Dolgoročno pa se letni donos v zadnjih desetih letih pri zlatu giblje med 14 in 15 odstotki, pri srebru pa med 18 in 20 odstotki, razlaga Slapšak.

ETF SPDR Gold Shares, vezan na zlato, je medtem po Beguševih besedah v zadnjem letu pridelal 4,25-odstotno izgubo, v treh letih 12,29-odstoten donos, v petih letih pa 10,91-odstoten donos. ETF, vezan na srebro, iShares Silver Trust je medtem v zadnjem letu imel 12,27-odstoten padec, v treh letih 17,27-odstotno rast, v petih letih pa 9,20-odstoten donos.

Popolnoma varna ni nobena naložba

Popolnoma varna ni prav nobena naložba, še priznava Slapšak. »Varnost je zelo širok pojem. Glede na zaprtje bank na Cipru se lahko vprašamo, kako varni so depoziti v bankah. Glede na 8600 milijard dolga evropskih držav, ki se je nabral v preteklih letih, se moramo vprašati tudi, kako varne so državne obveznice, ki predstavljajo večino portfelja pri klasičnih naložbenih zavarovanjih ali pa pri paketih dodatnega varčevanja za pokojnino,« opozarja.