Tiskane izdaje
Ljubljana - S kongresno dejavnostjo in prirejanjem različnih dogodkov se v Ljubljani poleg največjih Gospodarskega razstavišča in Cankarjevega doma ukvarja še večina hotelskih hiš. Prednost hotela Mons na Brdu ob avtocestni obvoznici je po besedah njegovega direktorja Aleksandra Valentina ob lokaciji zelena okolica in veliko možnosti za sprostitev po delu.
V Monsu priredijo letno okrog tisoč dogodkov, sredi decembra pa so napovedali, da bodo prevzeli franšizo mednarodne hotelske verige Starwood Hotels & Resorts Worldwide, ki je ena od vodilnih hotelskih verig na svetu in ima 1.169 hotelov v skoraj sto državah ter ima skupno 171.000 zaposlenih. Starwoodove blagovne znamke so St. Regis, The Luxury Collection, W, Westin, Le Méridien, Sheraton, Four Points by Sheraton, Aloft in Element.
Kdaj se bo hotel Mons preimenoval v Four Points by Sheraton Ljubljana Mons?
V letošnji pozni pomladi, najkasneje pa do konca junija.
Kako je potekal prevzem franšize?
Pogovarjati smo se začeli pred enim letom. S franšizno pogodbo bo lastnik Monsa (Kranjska investicijska družba Jožeta Anderliča) prevzela blagovno znamko, s čemer je bila dana obljuba osnovnih standardov, ki določajo blagovno znamko.
Kaj prinaša Four Points by Sheraton?
Pristno, preprosto udobje. Pomembna posebnost so malenkosti kot je ponudba lokalnega piva kot način sproščanja za sprostitev po napornem dnevu. Ob zelenem okolju in fitnessu so v Monsu dobre možnosti tudi za rekreacijo. Po sklepanju poslov se prileže obisk bara, kjer lahko koga srečaš in v miru ter prijazni družbi spiješ dobro pivo. Poleg te specifike je seveda pomembno udobno spanje in primerno delovno okolje v sobi.
Kaj pa vaša zelena okolica?
Znotraj standarda Four Points to ni dorečeno, mi pa svetujemo tudi rekreacijo v naravi. Starwood se razlikuje od ostalih verig, saj je pred nekaj leti s prihodom novega poslovodstva začel med prvimi spodbujati personalizacijo. Osnovni enotni standardi so, se pa močno vključujejo tudi lokalne značilnosti. Mislim, da bodo tudi ostale hotelske verige temu začele slediti, zaenkrat pa Starwood v tej filozofiji kar prednjači.
Kako je veriga sploh organizirana?
Starwood je na borzi, sedež ima v ZDA (Stanford v Conneticutu), Mons pa bo sodil v evropsko-afriško-bližnjevzhodno divizijo s sedežem v Bruslju, neposredno pa pod italijansko-srednjeevropsko področje s sedežem v Rimu, ki ga vodi regionalni direktor, v Avstraliji slovenskim staršem iz Strunjana rojeni Robert Koren, ki močno podpira Slovenijo znotraj verige.
Pomembna pomanjkljivost slovenskega turizma je bila po prekinitvi franšiz z Intercontinentalom (Lev) in Holiday Innom (Union) popolna odsotnost hotelskih verig. Se sedaj spreminjajo stvari?
Res je bila v zadnjih letih edina prava veriga Kempinski, ki pa je luksuzna in zelo nišna. Best Western, ki je v Ljubljani na primer v Slonu, pa je kot konzorcij v bistvu marketinško združenje, z definiranimi osnovnimi standardi in delom skupne prodaje, ni pa povezava tako trdna. Kljub temu pa je to dovolj, da je Slon vodilni hotel v Ljubljani. Blagovna znamka še ne pove veliko o hotelu. Poleg Starwooda, ki je pravi hotelir, ki ima lastne hotele, hotele v upravljanju, hotele v franšizi in hotele v najemu, je v Sloveniji sedaj tudi ameriška veriga Wyndham, s katero je švicarski upravljalec Sophos podpisal franšizno pogodbo za blagovno znamko Ramada (za hotela Larix s kongresno dejavnostjo in Prisank v Kranjski Gori, op. a.). Wyndham je izrazito franšizna družba. Kaže, da se je ta del hotelirstva v Sloveniji začel počasi odpirati.
Kaj pa Austria Trend?
Je zelo močna regionalna veriga s hoteli predvsem v Avstriji. V Sloveniji pa spet deluje na drugačni osnovi, ko veriga prevzame hotel na lizing in zanj plačuje najemnino. Razlika s Starwoodom pač je, da so njihovi resursi z manjšim številom hotelov, manjši.
Dunaj je v zadnjih letih postal izredno pomemben v kongresnem turizmu.
Res je. Zanimivo je, da v Avstriji sploh ne razmišljajo o Sloveniji kot o destinaciji, kjer bi se dalo organizirati manjše dogodke s 50 do 150 udeleženci. Dejansko o Sloveniji ne razmišljajo v tej smeri. Kar se tiče ozaveščanja o Sloveniji kot deželi za manjše dogodke do 400, 500 udeležencev, kjer je ogromno dogodkov, udeležencev in denarja, bi dal oceno nezadostno. Druge destinacije so bližje odločevalcem, kam umestiti kakšen dogodek, tudi regionalni. Kakšen Siemens na primer sploh ne razmišlja, da bi za globalni dogodek prišel v Slovenijo.
Kakšne pa bi bile slovenske prednosti?
Slovenija je cenovno dostopna, posebej sedaj v krizi, ima kaj pokazati, ima dobre programe dodatnih družabnih in športnih aktivnosti. Sproščanje je pomembno, ali v obliki kulinarike, izletov, obiskov, športa. Tega je veliko, a kaj ko za to nihče ne ve. S trženjem smo zelo zadaj. Vse to bi radi dali na trg, vendar vsak posebej tega ne more narediti. Sami smo premajhni, kot neodvisni ponudnik ne moremo nič, zato bi to zgodbo preko Starwooda radi povedali širši publiki. Zanimanje za Slovenijo je že sedaj veliko, letos in prihodnje leto bomo vroča destinacija.
Za ves turizem ali za kongresnega?
Bi izpostavil prav kongresni turizem, saj bomo pripravili več dogodkov za do 150 ljudi. Mogoče posledično še kaj večjega. Že sedaj, še preden smo odprli, kaže, da bi lahko bila Slovenija popularen produkt znotraj Starwooda kot neka lepa novost.
Kolikšna ovira so dostopnost Slovenije in slabe letalske povezave?
Nehvaležno je komentirati politiko Adrie Airways, vendar je (ne)dostopnost velik problem. Z Italijo nima Slovenija ne letalske povezave ne vlakov, pa so Italijani pri nas najbolj številčni gostje, a razen avtoceste nimamo nič. Dejstvo je, da bi letalske povezave morale biti dolgoročne. Za hotelirje je nevzdržno, da se linija po pol leta ukine. Na nedavnem sejmu v Riminiju je bil komentar vseh gostov, od turistov do poslovnežev, da med Slovenijo in Italijo ni prave povezave, le vlaki čez Beljak. Hvalabogu da so avtoceste in je tržaško letališče blizu.
Z vstopom Starwooda veliko pridobivate. Kako ste pa doslej tržili kongresno dejavnost?
Odvisno od velikosti dogodkov. Dobro sodelujemo tako z ljubljanskim kot s slovenskim kongresnim uradom, katerih člani smo. V zadnjih letih so se zgodili lepi premiki, res pa rezultatov ni moč pričakovati čez noč. Veliki kongresi se pripravljajo leta, zato je potrebno veliko potrpljenja in povezovanje. Zavedati se je treba, da se posel ne skriva pod vsakim kamnom, zato jih je treba veliko dvigniti. Je pa potrpežljivost premosorazmerna s poslovnim uspehom. Ko gredo posli gor je večja, ko jih ni, manjša. V Ljubljani zaenkrat še ni čas za žetev. Vsekakor bomo Slovenijo kot mednarodno kongresno destinacijo podpirali še naprej. Pri manjših zadevah pa delamo predvsem sami, saj je hotel Mons že znan. Pri teh tisoč dogodkih gre večinoma za lokalne naročnike, mednarodnih dogodkov je le pet odstotkov. Tu vidimo s Starwoodovo franšizo veliko priložnost za lov v širnem morju.
Kolikšen del posla pravzaprav opravi Mons s kongresno dejavnostjo?
45 odstotkov prihodkov je čista kongresna dejavnost, trideset odstotkov pomenijo sobe, preostalo pa gostinstvo.
Restavracijo Polna skleda pa ste zaprli?
Njen koncept se je utrudil, restavracija ni bila dobičkonosna in glede na to, da se moramo osredotočiti na produktivnost in produktiven posel je bilo nujno sprejeti odločitev in zapreti tiste dele, v katere ne moremo vlagati. V to nas sili golo preživetje.
Ste se s Starwoodom hitro dogovorili?
Pravzaprav da. Hotel je v letu 2012 ustvaril veliko izgubo, zato smo ga lani začeli sanirati. Nismo še na cilju, zato so bile korenite spremembe tudi potrebne. Preživeti je treba. Iskali smo tržno nišo, novo mesto na prenasičenem slovenskem hotelskem trgu. Razmišljali smo tudi o drugih blagovnih znamkah, a smo se s Starwoodom že na prvem srečanju obojestransko »našli«.
Zanimivo je, da je trg prenasičen, zasedenost pa slaba.
Očitno je bil optimizem investitorjev pretiran. Drugače si tega ne znam razložiti. Na trgu, ki dela ob 50-odstotni zasedenosti in izrazito padajoči porabi na gosta, je tveganje veliko. In zasičenost je tako pri velikih kot majhnih butičnih hotelih. Trg se prerazporeja.
Je v Ljubljani tega veliko?
V tem trenutku in za ta obseg povpraševanja je v Ljubljani po moji oceni že v hotelih s tremi ali več zvezdic preveč sob. Za nove tržne kanale smo na kratek rok premajhni. Mi računamo, da se bomo s novo blagovno znamko uspeli obdržati. Naš cilj ni, da bi prevzeli posel ostalim hotelom, ampak iščemo nov trg. V Ljubljani že prihaja do cenovne vojne, kar je konkurenčen boj vendar se mi tega teka na kratke proge ne bomo šli. Verjamemo v našo strategijo.
Kaj pa konkurenca v kongresni dejavnosti?
Tudi ta je močna, pa konkurenca v kateringu in tekmovanje z ostalimi slovenskimi kongresnimi lokacijami od Portoroža, preko Bleda do Podčetrtka, na primer. Konkurenca je seveda dobrodošla, saj se tako dviguje kakovost, več je znanja, višja je raven ponudbe. Dolgoročna posledica bo višja kakovost, več znanja, večji obisk. Verjamem, da bi se dolgoročno morala zadeva obrniti v smer kakovosti.
Prav to je prednost Starwooda.
Nedvomno. Tu je program zvestobe ter ves digitalni svet, česar neodvisen hotel ne more razvijati sam. S franšizo pa smo dobili ogromno orodij. Moram poudariti, da je cena ugodna in da se bo vsak evro povrnil. Strošek prodaje je bil že sedaj podoben, veriga pa odpira trg. Z blagovno znamko smo pripeljali tudi znanje. V našem hotelirstvu je prav pomanjkanje kadra velik problem.
Mons bo dobil priponko Four Points by Sheraton. Kje je sedaj najbližji hotel te blagovne znamke?
V Italiji v Milanu in Bolzanu, kjer je hotel podoben našemu, pa na Madžarskem v Keškemetu, dva hotela sta v Münchnu, eden v Zürichu. Hotel v Zagrebu pa je z novim letom izstopil iz franšize, ker ima lastnik še dva druga hotela z drugimi franšizami, v tem tretjem pa bi bile potrebne prevelike investicije. Sicer pa se blagovna znamka Four Points by Sheraton v zadnjih štirih letih v Evropi širi, saj so gostje vedno bolj cenovno občutljivi.
Prihodnost slovenskega hotelirstva?
Upam, da se bo slovenski trg sedaj začel vrteti. Ko se bo začelo spreminjati lastništvo. V prvi fazi bodo to banke in bankirji se bodo, upam, znali pametno odločiti in da bodo povabili verige v upravljanje zajetega premoženja. Letos še ne, prihodnje leto pa pričakujem velike spremembe. Za Slovenijo je dobro, da je švicarski Sophos pripeljal Ramado, s tujimi verigami prihaja k nam mednarodno znanje. Ko se bomo mi učili, se bodo tudi tujci: tudi multikulturalnost bogati obe strani. Upam, da bo to trend, saj je velika prednost, da se odpremo navzven in ad tako izrazimo del sebe.
