Tiskane izdaje
Ljubljana – Vrhovno sodišče že dlje časa ne odloča o kršitvah pravil konkurence, saj ustavno sodišče (US) po več kot letu dni še ni odločilo o zahtevi za oceno ustavnosti nekaterih členov konkurenčne zakonodaje. To zmanjšuje učinkovitost dela agencija za varnost konkurence (AVK).
Vrhovno sodišče je februarja lani na US podalo zahtevo za oceno ustavnosti členov zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), ki urejajo preiskavo in sodno varstvo.
Člena, ki urejata preiskavo, določata, da lahko varuhi konkurence opravijo preiskavo na podlagi sklepa o uvedbi preiskave, ki ga izda AVK, in ga je mogoče izpodbijati šele v postopku sodnega varstva zoper odločbo. Za preiskavo v podjetju odločba sodišča ni potrebna.
V preiskavi lahko AVK pregleda prostore, zemljišča in vozila ter dokumente, ne glede na to, na katerem nosilcu so zapisani. UVK lahko naredi fotokopije dokumentov in za čas trajanja preiskave zapečati vse poslovne prostore in dokumentacijo.
Vrhovno sodišče te določbe izpodbija zaradi domnevne neskladnosti z ustavnima pravicama do nedotakljivosti stanovanja ter do varstva tajnosti pisem in drugih občil. Ustava namreč navaja, da ne sme nihče brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali druge prostore, niti jih ne sme preiskovati. Uradna oseba sme opraviti preiskavo brez odločbe sodišča, če je to neogibno potrebno za prijetje storilca kaznivega dejanja ali za zavarovanje ljudi in premoženja, še piše ustava. Ta tudi za pregled pisem in drugih občil zahteva odločbo sodišča.
US: Zadeva je zapletena
Ustavni sodniki so o tej zahtevi že večkrat razpravljali, tudi na zadnji seji prejšnji teden, vendar odločitev še ni bila dokončno sprejeta, je pojasnil generalni sekretar US Sebastian Nerad. »Zadeva je zapletena, postavlja se vrsta vprašanj in dokler se sodniki in sodnice o vsem ne zedinijo, odločitev ni sprejeta. To, da ustavno sodišče zadevo večkrat obravnava, je popolnoma običajno, celo bi rekel, da je to pravilo,« je dodal.
AVK: US naj čim prej odloči
V AVK so poudarili, da je njihov interes, da US o zahtevi čim pred odloči, absolutno prednostno obravnavo pa je predlagalo tudi vrhovno sodišče. Na odločitev US čakajo tudi nekateri domnevni kršitelji konkurenčne zakonodaje, ki so se po izdani odloči varuha konkurence pritožili na vrhovno sodišče – denimo tisti še živeči gradbinci, ki naj bi usklajeno delovali pri avtocestnih poslih. Če bi US ugotovilo neskladje z ustavo, bi se pridobljeni dokazi zoper gradbince in nekatere druge domnevne kršitelje morali izločiti. S tem pa bi verjetno v vodo padlo večletno delo varuhov konkurence, saj ne bi imeli podlag za novo odločbo, v kateri bi ugotovili kršitev zakonodaje.
Večina postopkov presoje kršitev 6. in 9. člena ZPOmK-1, ki določata omejevalna ravnanja in zlorabe prevladujočega položaja, je izredno kompleksnih in dolgotrajnih, pri čemer gre običajno za tajno delovanje podjetij, ki ga je težko odkriti. Agencija mora v večini primerov izpeljati zapleten ugotovitveni postopek, da lahko sklepa o obstoju protikonkurenčnega ravnanja, so dejali na AVK. Na agenciji so poudarili, da morajo biti konkurenčna pravila jasna, saj to vpliva na kakovost in učinkovitost odločitev AVK, subjekti, ki nastopajo na trgu, pa dobijo jasna pravila o tem, kaj je na trgu dovoljeno in kaj ni. »Vrhovno sodišče že dve leti in pol ni preizkusilo nobene končne odločitve agencije v postopkih presoje kršitev 6. in 9. člena ZPOmK-1, zaradi postopka ustavne presoje, pa je svoje odločanje sploh ustavilo. To zmanjšuje učinkovitost dela agencije, saj je odprto tudi vprašanje ustavnosti pooblastil agencije v zvezi z opravljanjem preiskav,« so dodali na AVK.
