Tiskane izdaje
Ljubljana – Po presečnem datumu, ki je oživil dodatno domnevo insolventnosti v stečajnem zakonu, smo preverili, kako ta učinkuje v praksi. Podatki (še) ne kažejo množičnejšega dotoka novih zadev, po podatkih iz sodišč pa je bila med 15. in 19. avgustom že predlagana tudi poenostavljena prisilna poravnava.
Informacije o insolvenčnih postopkih je sicer mogoče spremljati na spletnih straneh Ajpesa, vendar ne v fazi predloga, ampak šele po tem, ko sodišče sprejme sklep o začetku postopka. Po zakonu ima po vložitvi predloga dolžnik 15 dni časa za ugovor. Zato iz Ajpesovih evidenc še nismo razbrali, koliko upnikov je spodbudil novi postopek dokazovanja insolventnosti dolžnika.
Vprašali smo še na Vrhovno sodišče RS. Gregor Strojin, ki tam skrbi za odnose z javnostjo, je pojasnil, da za zdaj z okrožnih sodišč še niso prejeli nobenih informacij o povečanem številu predlogov. Predvidevajo, da bodo morebiten množičnejši pripad lahko zaznali šele konec avgusta. Bonitetna hiša Coface pa je postregla s svežimi podatki o podjetjih, ki imajo račune blokirane več kot 60 dni. Na presečni datum, 15. avgust, je bilo v Sloveniji takih kar 9222, od tega približno 8800 samostojnih podjetnikov in družb z omejeno odgovornostjo.
Notarji proti predlogu GZS
Praksa pa bo kmalu pokazala tudi, kako se obnese poenostavljena prisilna poravnava, ki jo je predlagatelj predstavil kot enega od temeljev za hitrejše in učinkovitejše prestrukturiranje gospodarstva. Najmanj en predlog zanjo je že na sodišču. Še pred začetkom uporabe novih določil je iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) že prišla sugestija za spremembo tega poglavja, ker da novi instrument ni nujno cenejši. Zato bi bilo, pravijo na GZS, v teh postopkih treba skrčiti delo in strošek notarja. O tem smo pred kratkim že pisali, na predlog pa se je nato odzvala Notarska zbornica Slovenije.
Po veljavnem zakonu poenostavljena prisilna poravnava predvideva dva dokumenta v obliki notarskega zapisa: izjavo dolžnika, da je poročilo o njegovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga mora priložiti predlogu za začetek postopka, resnično in pošteno, ter pogodbo o soglasju k poenostavljeni prisilni poravnavi, ki jo dolžnik sklene z upniki, ki pa je neposredno izvršljiva. Vloga notarja, poudarja predsednica notarske zbornice Marjana Tičar Bešter, pri tem je, da strankam, neveščim prava (poenostavljena prisilna poravnava velja za najmanjša podjetja in espeje), na preprosto pojasni, kaj podpisujejo, oziroma jih opozori na možne posledice in morebitna tveganja.
Po predlogu GZS naj dolžnik ne bi sklepal notarsko overjene pogodbe z vsakim upnikom posebej (notarski stroški se za to v posameznih primerih, pri družbah z velikim številom upnikov, namreč lahko skokovito povečajo), ampak bi notarji overili le posebno izjavo dolžnika o glasovanju in neposredni izvršljivosti. Po besedah sogovornice ta predlog ni skladen z zakonom o izvršbi in zavarovanju, ki določa, kakšen mora biti notarski zapis. Ta zahteva navzočnost upnika in dolžnika, da je višina in zapadlost terjatve nedvoumna, notar kot oseba javnega zaupanja pa mora paziti na pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank ter jim jih poenostavljeno obrazložiti in jih opozoriti na pravne posledice in morebitna tveganja.
Beštrova pravi, da dolžniku po veljavni ureditvi ni treba sklepati pogodbe z vsakim upnikom posebej, ampak jih lahko (pred notarjem) zbere več hkrati. Če jih bo po številu več kot polovico, njihove terjatve pa bodo presegle 60 odstotkov vseh navadnih terjatev, bo dolžnik lahko opravil vse z eno samo pogodbo v obliki notarskega zapisa in z nižjimi stroški.
Notarska zbornica se čudi tudi izračunom GZS, po katerih bi dolžniku z na primer 88 upniki stroški poenostavljene prisilne poravnave nanesli približno 20.000 evrov, kar je za mikropodjetje zelo velik znesek. Taki bi morda lahko bili zgolj mejni primeri, menijo. Dodajajo, da so tarife za notarske zapise (pri katerih notar jamči z vsem svojim premoženjem) po zadnjem znižanju decembra lani »daleč od visokih«.
