Pri življenjskih naložbenih zavarovanjih lahko letos pričakujemo več izplačil kot vplačil

Leta 2001 so se na slovenskem trgu pojavila prva naložbena življenjska zavarovanja (NŽZ). Začetno navdušenje nad njimi se je z leti umirilo, hkrati pa so se spremenile tudi prioritete zavarovancev pri njihovem sklepanju.

Čeprav naj bi z njimi zavarovanec na en mah poskrbel za finančno varnost svojih najbližjih in donosno naložbo, so kritja za primer smrti pri teh zavarovanjih praviloma zelo nizka. Trend nizkih zavarovalnih vsot se je z leti še stopnjeval. Pri Zavarovalnici Triglav, denimo, pravijo, da je bila povprečna zavarovalna vsota za primer smrti pred desetimi leti približno dvakrat višja kot lani. Zavarovanci so tako NŽZ čedalje bolj razumeli kot naložbeni produkt, vse manj pa kot zavarovalni.

Na način vlaganja prek NŽZ so pomembno vplivali padci delniških tečajev med krizo na svetovnih finančnih trgih. Pri Adriaticu Slovenici pravijo, da so pred tem veliko vlagali v delniške trge, potem pa so se preusmerili v bolj konservativne naložbe.

Sredstva je smiselno razpršiti s pomočjo vzajemnih skladov

Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja se je skupna višina obračunanih premij NŽZ na slovenskem trgu od vrhunca leta 2010 do leta 2012 znižala s slabih 396 na nekoliko več kot 325 milijonov evrov. Na to je poleg upada novih sklenitev vplivala zadnja leta zelo razširjena praksa odpovedi teh zavarovanj oziroma predčasnega črpanja vloženih sredstev. Pri zavarovalnici Grawe se je za to možnost doslej odločilo deset, pri Zavarovalnici Tilia pa 54 odstotkov zavarovancev, ki so NŽZ sklenili leta 2004. Zavarovanci se morajo pri odpovedih praviloma sprijazniti z visokimi stroški.

Priljubljenost NŽZ je sicer začela strmo naraščati prav leta 2004, skupna višina premij na trgu se je takrat v primerjavi z letom prej povečala skoraj za trikrat. Ker se precej zavarovancev odloča za sklenitev NŽZ z zavarovalno dobo desetih let, lahko letos pričakujemo opazno povečanje izplačil.

Podatka o tem, koliko bi lahko letos iz NŽZ prejel povprečni zavarovanec, od zavarovalnic, ki smo jih o tem povprašali, nismo dobili. Ne glede na višino sredstev pa se bodo morali zavarovanci odločiti, kaj bodo z njimi storili.

Po mnenju Karmen Darvaš Šega iz Finančne hiše je izplačilo smiselno vložiti v vzajemne sklade. Naložbena tveganja lahko varčevalci pri tem po njenih besedah zmanjšajo z razpršitvijo sredstev in z vložki v sklade, ki niso omejeni na določeno panogo ali regijo. Bančni depozit je po njenem mnenju lahko smiselna izbira le, če bodo sredstva ponovno potrebovali prej kot v letu dni.

Slabosti naložbenih življenjskih zavarovanj

Matjaž Štamulak iz družbe Cresus meni, da bi moral vlagatelj pred izbiro naložb dobro razmisliti o svojih željah, zmožnostih in odnosu do tveganj. Posameznikom, ki nameravajo izplačana sredstva ponovno naložiti za deset let, zaradi večjega zmanjševanja tveganj tudi on priporoča zadostno razpršitev. Povprečnemu vlagatelju priporoča njihovo razporeditev v delniške vzajemne sklade s področja razvijajočih se trgov, v sklade s področja energetike in do okolja prijaznega pridobivanja energije, v surovinski sektor in strateške surovine, v zlato in srebro v fizični obliki ter v tuje valute, kot so švicarski frank, norveška krona in avstralski dolar.

Pred morebitno odločitvijo za ponovno sklenitev NŽZ bi se varčevalci po mnenju Karmen Darvaš Šega morali zavedati, da so ta zavarovanja kot naložba v splošnem slabo likvidna, nefleksibilna in povezana z visokimi stroški, ki lahko segajo tudi do 15 odstotkov vplačane premije.

Na slabo likvidnost in fleksibilnost NŽZ opozarja tudi Štamulak, kot pomembno slabost večine teh produktov pa izpostavlja tudi njihovo nepreglednost. Stroški so pri teh zavarovanjih po njegovih besedah praviloma prikazani celo tako nerazumljivo, da jih lahko pravilno razumejo le finančni svetovalci. Zavarovancem zato predlaga, naj namesto NŽZ sklenejo dva ločena produkta, pri čemer v enem varčujejo, z drugim pa se življenjsko zavarujejo zgolj za primer smrti.

Karmen Darvaš Šega kot smiselno alternativo NŽZ omenja vplačila v vzajemne sklade v obliki varčevalnih načrtov.