Pridobivanje zelene energije iz lesnih ostankov

Najučinkovitejša energijska raba biomase je za ogrevanje in pridobivanje električne energije

Objavljeno
30. avgust 2013 19.13
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Slovenija je zelo bogata z gozdovi. Ocenjeni potencial gozdne biomase (sekanci, briketi, peleti, cepljenci, drva) v bruto končni rabi energije za leto 2020 je 6420 gigavatnih ur. Niti potencial kmetijske bio­mase ni zanemarljiv, saj po ocenah dosega 1683 gigavatnih ur.

Biomasa tudi v Sloveniji dobiva čedalje večji pomen, saj je kot energent uporabna za ogrevanje in pridobivanje električne energije. Energetika jo obravnava kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo les in vse lesne ostanke, od žagovine, oblovine do odpadkov pri sečnji, obrezovanju dreves itd., v tem primeru govorimo o lesni biomasi.

Če imamo ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije, je govor o kmetijski biomasi. Tako lesna kot kmetijska biomasa sodita med obnovljive vire energije.

Z lesom se ogreva 30 odstotkov stanovanj

Uporaba lesa kot surovine za pridobivanje energije je stara toliko kot človeštvo. V Sloveniji, ki je izrazito gozdnata dežela, saj gozd pokriva 58,4 odstotka površine, se je uporaba lesne biomase kot vira za pridobivanje energije, pravijo ji zelena energija, ker je pridobljena iz lesa in njegovih ostankov, začela kasneje kot v drugih državah. Kljub veliki gozdnatosti je Slovenija po deležu porabljene zelene energije 0,7 odstotka pod povprečjem evropske sedemindvajseterice. V Evropi največ zelene energije proizvedejo v Estoniji, Litvi, na Poljskem, Finskem in v Latviji, najmanj pa na Cipru, v Italiji, Veliki Britaniji in Luksemburgu. Tudi po dodani vrednosti lesne industrije je Slovenija enajsta v EU, čeprav je po gozdnatosti tretja.

Les je pomemben vir energije predvsem v ruralnih krajih Slovenije, kjer je najpogostejši vir za ogrevanje, tako da v skupnem seštevku skoraj 30 odstotkov stanovanj v Sloveniji ogrevamo z lesom oziroma lesno biomaso, zaradi razmer na trgu in dragih drugih energentov (kurilno olje, utekočinjeni naftni plin, elektrika) pa se ta delež še povečuje.

Raba lesne biomase, ki je domač in do okolja prijazen vir energije, ima poleg negativnih tudi številne pozitivne socialno-ekonomske in okoljske posledice. Med njimi so najpomembnejša nova delovna mesta, nove aktivnosti na kmetijah in podeželju, povečan javni prihodek, zmanjševanje brezposelnosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, večja energijska samopreskrbnost, povečevanje intenzitete gospodarjenja z gozdovi ter organiziranje lastnikov gozdov.

Poleg tega gozdarji ugotavljajo, da lastniki gozdov opravijo le slabo tretjino potrebnih del v njih in bi lahko vsako leto brez škode posekali še precej več kubičnih metrov lesa, kot ga zdaj, in sicer nekaj manj kot dva milijona kubičnih metrov. Z večjim izkoriščanjem gozdov bi lahko pridobili kar precej novih delovnih mest pri sečnji, spravilu, predelavi lesa v biomaso in transportu.

Od polen do briketov in peletov

Lesno biomaso po obliki delimo na polena, okroglice, sekance, pelete, brikete in lesne ostanke. Na podeželju, kjer je poraba lesa za ogrevanje največja, je najpogostejša uporaba polen in okroglic, v zadnjem času pa so čedalje bolj v uporabi sekanci, briketi in peleti. Lesni sekanci so kosi sesekanega lesa, veliki do deset centimetrov. Izdelani so iz drobnega lesa (droben les iz redčenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabše kakovosti ali lesnih ostankov. Njihova kakovost je odvisna od kakovosti vhodne surovine in tehnologije drobljenja. Velikost sekancev se prilagaja kurilni napravi.

S stiskanjem pridobivamo brikete in pelete. Briketi so večji stiskanci. Ponavadi so dolgi 26 ali 31 centimetrov in premera 8,5 centimetra. Narejeni so brez dodanih veziv s stiskanjem iz lubja, suhega lesnega prahu, žaganja, oblancev in drugih neonesnaženih lesnih ostankov. Zaradi visoke kurilne vrednosti tona briketov nadomesti 4,5 metra drv (dobra klaftra).

Peleti so zelo sipki stiskanci, zelo enostavni za pakiranje in transportiranje. So valjaste oblike premera osem milimetrov in dolžine do 50 milimetrov. Narejeni so iz čistega lesa, lesenega prahu in žaganja. Za izboljšanje mehanske trdnosti se jim lahko doda še od enega do tri odstotke krompirjevega ali koruznega škroba. Lesni prah se stiska v stiskalnicah (peletirkah) pod velikim pritiskom in povišano temperaturo. S tem se zmanjšata vsebnost vode in prostornina, poveča pa se gostota. Zaradi večje gostote imajo peleti večjo kurilno vrednost, in sicer približno 4,9 kWh/kg. Dva kilograma peletov nadomestita liter kurilnega olja.

Za manjše uporabnike so peleti pakirani v pet-, deset-, 15- in 30-kilogramski embalaži, lahko pa tudi v večji embalaži na paletah, v kateri jih je od enega do 1,5 kubičnega metra. Kubični meter peletov tehta približno 650 kilogramov. Večjim uporabnikom jih dostavljajo v posebnih cisternah, prirejenih za njihov prevoz. Proizvajalci peletov kupcem zagotavljajo hitrost in rednost dobave podobno kot pri kurilnem olju ali utekočinjenem naftnem plinu.

Biomasa za ogrevanje in pridobivanje elektrike

Poleg lesne biomase je pomemben vir energije tudi tako imenovana kmetijska biomasa. V Sloveniji imamo 25 bioplinarn, ki skupaj z drugimi proizvodnimi napravami, vključenimi v državno podporno shemo (sončne, vetrne elektrarne), proizvedejo med tremi in štirimi odstotki porabljene električne energije.

Poleg tega se čedalje bolj povečuje uporaba biomase za ogrevanje prostorov in hkratno pridobivanje električne energije, saj je ogrevanje z biomaso na primer polovico cenejše od ogrevanja s kurilnim oljem, njena uporaba pa zmanjšuje tudi emisije ogljikovega dioksida. Tudi po analizi EEA (Evropska agencija za okolje) je najučinkovitejša energijska raba biomase za ogrevanje in pridobivanje elektrike.