Tiskane izdaje
Ljubljana - Zadnje čase so cene fosilnih goriv začele skokovito naraščati. V družinskem proračunu so stroški za ogrevanje čedalje višji. To občutijo tisti, ki imajo energijsko potratne stavbe s pomanjkljivo toplotno izolacijo ali celo brez nje, z zastarelim sistemom ogrevanja, naravno prezračevanje in neekonomično pripravo tople vode z letno porabo energije več kot 150 kilovatov na kvadratni meter uporabne površine.
Takšna poraba energije pomeni trikratne toplotne izgube napram veljavnim predpisom. Podobno je v večstanovanjskih stavbah. Tudi pri novogradnjah iščejo investitorji energijsko učinkovite načine gradnje.
Celovita energijska izvedba pri stanovanjskih stavbah zajema sedem ukrepov: izolacijsko varčna okna in balkonska vrata, toplotna izolacija fasade in podstrešij, vse vrste ekonomičnih ogrevalnih sistemov, priprava tople vode, kontrolirano prezračevanje z vračanjem toplote in po potrebi zmanjšanje stroškov za hlajenje stavb.
Izvajanje vseh teh varčevalnih ukrepov v največ primerih zaradi sorazmerno visokih naložbenih stroškov ni mogoče naenkrat, ampak postopoma, pri tem pa je pomemben vrstni red naložb, pri katerem investitorji precej grešijo. Treba je izbrati tak vrstni red, da imamo čim prej največje energijske prihranke.
Brezplačni in poceni varčevalni ukrepi
Zanimivo je, da pomanjkanje denarja ni vedno edina ovira pri energijski sanaciji stavb. Lahko izvedemo celo take varčevalne ukrepe, ki nič ne stanejo, ali zanemarljivo malo, kot na primer da znižamo temperaturo zraka v ogrevanem prostoru, omogočimo neovirano oddajanje toplote iz radiatorjev, pravilno in kratkotrajno učinkovito prezračujemo prostore, redno odzračujemo radiatorje, znižamo temperaturo ogrevne vode v radiatorjih ponoči in ko nas ni doma, uredimo zapiranje in odpiranje okenskih senčil itd.
So tudi ukrepi, ki zelo malo stanejo, prinašajo pa upoštevanja vredne prihranke, kot so na primer uporaba deževnice, okenska tesnila, obtočna črpalka za toplo vodo, redno čiščenje, kontrola in nastavitve ogrevalnega sistema itd.
Toplotna izolacija
Osnove za to so Predpisi o učinkoviti rabi energije iz leta 2010, ki določajo za vsako gradbeno konstrukcijo mejno vrednost toplotne prehodnosti. Tem kriterijem ustreza odgovarjajoča debelina toplotne izolacije, ki velja za klasično izolacijo, kot so kamena in steklena volna, stiropor, stirodur itd. Pri novih in sanacijah obstoječih stavb se investitorji vse pogosteje odločajo za varčnejše energijsko izvedbe, kot so nizkoenergijske (NEH) ali še bolj varčne pasivne hiše (PH).
Neekonomični
Po visokih stroških ogrevanja je med najdražjimi tudi utekočinjeni naftni plin (UNP). Ugotavljamo, da je navedenih dveh sistemov čedalje manj, ker je večina eneregijsko ozaveščenih ljudi že ugotovila, da pri posodobitvi in novogradnji elektrika in UNP ne prideta več v poštev.
Najbolj razširjeni neekonomični sistem ogrevanja je še vedno ekstra lahko kurilno olje, samostojno ali predvsem pri starih izvedbah v kombinaciji z drvmi. To so tako imenovani kombinirani, energijsko najbolj potratni kotli po tehnologiji izpred 50 ali več let. Iz tabele o primerjavi cen energentov je razvidno, da je najdražje ogrevanje z elektriko, sledi UNP in na koncu kurilno olje. Tudi sistema ogrevanja na zemeljski plin z zastarelim nizkotemperaturnim grelnikom s slabšim izkoristkom ne štejemo več med varčne, kar pa ne velja za kondenzacijske. Razlika je več kot 20 odstotkov.
Izbiramo samo med varčnimim sistemi ogrevanja
Splošnega recepta ni. Treba je poiskati strokovno pomoč, analizirati konkretni primer, razčistiti finančne in vse druge pogoje, naravne danosti, klimatske razmere. Ekonomičnosti sistemov ogrevanja so prikazane po vrstnem redu v tabeli. Za pomoč pri odločitvi o izbiri sistema ogrevanja navajam cenovno primerjavo med energenti in sistemi ogrevanja na dan 21. februar letos.
Zakaj in kako je treba ukrepati
Pred leti, ko še ni bilo energijske krize, so občani neekonomični sistem ogrevanja zamenjali z varčnejšim šele na koncu življenjske dobe. Zdaj ugotavljamo, da želijo zaradi previsokih stroškov energijsko potratni sistem zamenjati celo po štirih, petih leth. Izračun prihrankov namreč pokaže, da je taka zamenjava ekonomsko upravičena.
Prihranki po zamenjavi so v ekstremnem primeru tako veliki, da je naložba povrnjena pri kondenzacijskem grelniku že v treh letih, pri drugih pa večinoma v petih do šestih letih, če je izkoristek starega oljnega kotla izredno slab (55-odstoten), s subvencijami pa še prej. Če pa je povprečni letni izkoristek boljši (75-odstoten), so vračilne dobe od pet do deset let. Do teh pomembnih spoznanj so zdaj ljudje že prišli, zato se želijo energijsko »požrešnih« sistemov znebiti.
Ekonomična priprava
Kontrolirano prezračevanje
Zmanjšati energijske stroške za hlajenje stavbe
Hlajenje stavbe v normalnih razmerah ni potrebno, če je urejena zadostna toplotna izolacija, naravno in umetno senčenje ter prezračevanje. Ti stroški nastajajo pogosto zaradi nastalih nepravilnosti, ki jih lahko odpravimo po strokovnem posvetovanju.
Vse navedeno velja za novogradnje, za celovite energijske obnove obstoječih stavb in tudi za stanovanjske bloke. Izračunani podatki v tabelah so po zdaj veljavnih cenah energentov, vendar majhne spremembe cen ne morejo vplivati na konceptne rešitve energijskih ukrepov in prihodnje.
*****
Franc Kalan je energetski svetovalec v ENSVET
