Tiskane izdaje
»Še naprej se bom borila za ohranitev bančne tajnosti, saj nočem niti države, ki bo vohljala za podatki, niti države, ki bo pokopališče podatkov. Avstrijci imajo pravico do zasebnosti tudi pri varčevanju. Varčevalec, ki daje nekaj na stran, še ni kriminalec. Bančna tajnost danes ni nobena zaščita za prestopnike in kriminalce, saj lahko organi na povpraševanje že zdaj pridobijo posamezne podatke,« je stališča svoje države pojasnila ministrica za finance Maria Fekter.
A kaj v resnici tiči za tako ostro obrambo pravice do zasebnosti vlagateljev v avstrijske banke? Da bančne vloge in njihova tajnost niso samo abstraktna »vrednota«, ampak tudi ali predvsem dober posel, je v na spletni strani ministrstva za finance objavljeni izjavi priznala kar ministrica sama. »Vrednost bančne tajnosti je za Avstrijo izjemna, poleg davčnih prihodkov je od tega prek gospodarskih impulzov odvisnih več tisoč delovnih mest. Kdor je za odpravo bančne tajnosti, ogroža domača delovna mesta in škoduje gospodarski rasti,« besede ministrice povzemajo na avstrijskem finančnem ministrstvu.
Avstrija imen
Prav relativno visoka stopnja davka na obresti po mnenju avstrijskih oblasti dokazuje, da je Avstrija ni nikakršna davčna oaza. »Prej smo država z visokimi davki, drugače kot nekatera druga davčna 'nebesa' v Evropi, denimo Kanarski otoki ali Monako,« meni ministrica Fekter, ki kritikom avstrijske bančne tajnosti pripisuje hinavščino in izmikanje.
Vendar imajo omenjene kritike bančne tajnosti še kako trdne temelje. Čeprav tuji vlagatelji v Avstriji plačajo relativno visok davek na obresti, je zanje bolj pomembno to, da so njihovi podatki za domače davčne službe nedosegljivi, s tem pa lahko prikrijejo prihodke in premoženje pred domačimi dacarji in se tako izognejo plačilu davka v domovini. Po podatkih avstrijske narodne banke imajo tujci v Avstriji naloženih okoli 52 milijard evrov depozitov.
Po mnenju ekonomista Tineta Stanovnika je zaradi zelo velikega mednarodnega pritiska samo vprašanje časa, kdaj bo tudi Avstrija prisiljena opustiti davčno tajnost za tuje državljane. »V Evropi nastajajo na tem področju zelo veliki premiki. Spodbuja jih predvsem Nemčija, pridružujejo se ji tudi Francija in nekatere druge države. Zelo ostro in dosledno politiko proti davčnim oazam izvajajo tudi ZDA, zato je samo vprašanje časa, ko davčnih oaz ne bomo imeli več.« Po mnenju Stanovnika je zaradi gospodarske krize politični pritisk postal tako velik, da bodo ukrepi neizogibni. »Ne gre samo za javno mnenje, obstaja trdna odločenost, da se na tem področju naredi preboj,« je v pogovoru za TV Slovenija povedal Stanovnik. Boj proti davčnim oazam bo tudi tema Evropskega sveta 22. maja v Bruslju.
Luksemburg se je že vdal
Ukinitev davčne tajnosti z letom 2015 je zaradi pritiska iz tujine pred dnevi že napovedal Luksemburg, do pred kratkim edini zaveznik Avstrije v EU pri obrambi pravice do bančne tajnosti za tujce. »Avtomatično izmenjavo informacij o bančnih računih lahko brez težav zagotovimo z januarjem 2015,« je dejal luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Po njegovih besedah je luksemburški bančni sektor, ki je za državo zelo pomemben in je na podlagi stroge tajnosti v malo državo pritegnil mnogo denarja z vsega sveta, pripravljen na spremembe, ki zato ne bodo pomenile njegovega zatona. Luksemburg ima daleč največji bančni sektor v EU, relativno glede na velikost BDP. Bilančna vsota bank namreč znaša orjaških 1910 odstotkov bruto domačega proizvoda (podatek iz leta 2010).
Evropski komisar za davke Algirdas Šemeta je na nedavnem neformalnem srečanju finančnih ministrov EU v Dublinu na Irskem opozoril, da se zaradi davčnih utaj in izogibanja plačilu davkov vsako leto v EU izgubi približno 1000 milijard evrov. Zato je članice Unije pozval, naj sodelujejo pri avtomatski izmenjavi podatkov o tujih imetnikih bančnih računov. Avstriji pa je sporočil, da lahko »obdrži svojo tradicijo« varovanja bančnih podatkov za svoje državljane.
Zato se mnogi v Avstriji tolažijo, da tudi če bo država popustila mednarodnemu pritisku in odpravila bančno tajnost za tujce, bo ta domačine še vedno varovala. S tem bodo lahko babičine hranilne knjižice, na katerih se zbira denar za vnuke, ostale skrivnost, saj nihče razen lastnika (in banke) ne bo vedel, koliko bogastva se je na njih nabralo za naslednje generacije.
