Prvi koraki v svet socialnega podjetništva

Zgolj zakon o socialnem podjetništvu, ki je v Sloveniji v veljavi že dobro leto, ni dovolj, da bi ta podjetniška oblika tudi zares zaživela. Nevladne organizacije se zavedajo, da sta ključna dejavnika predvsem promocija in izobraževanje.

Zato je Središče Rotunda iz Kopra leta 2012 skupaj z Zavodom Eko-Humanitatis in Združenjem ekoloških kmetov Obale organizirala Šolo socialnega podjetništva, ki je trajala od februarja do aprila in je obsegala vsakotedenska predavanja, delavnici in zaključno strokovno ekskurzijo z obiskom ekokmetije v Prekmurju.

Mag. Bojan Mevlja, direktor Središča Rotunde, je veliko zanimanje za šolo, ki je preseglo razpoložljiva prosta mesta, pripisal tudi splošni gospodarski krizi, v kateri ljudje iščejo nove priložnosti za zaposlitev in samozaposlitev. »Socialno podjetništvo je novost v Sloveniji in ena od niš, da poleg tega, da delaš nekaj zase, delaš tudi za dobro skupnosti, v kateri živiš,« je povedal.

Od poslovnega načrta do inovativnih finančnih shem

Šolo je obiskovalo okoli štirideset tečajnikov. Na uvodnih delavnicah je Tadeja Mesojedec iz Društva mladinski ceh predstavila osnove podjetništva, katerega cilj ni ustvarjanje dobička, ampak rast socialnega kapitala. O pravnih oblikah ter podrobnosti o tipih socialnih podjetij in njihovi registraciji je predaval pravnik Kristjan Strojan, ki je opozoril, da kljub veljavnemu zakonu manjkajo še določeni podatki, ki bodo jasneje definirali obveznosti tovrstnih podjetij. Bojan Mevlja in Primož Šporar, strokovni direktor Skupnosti privatnih zavodov SKUP, sta predstavila inovativne instrumente za financiranje nevladnih organizacij in socialnega podjetništva, ki poleg klasičnih, kot so članarine, donacije, nepovratna sredstva in subvencije, obsegajo tudi socialne obveznice ali investiranje z družbenim učinkom, mikrokreditiranje, hibridno financiranje ter sisteme zaokroževanja in davčnih razporeditev, kot je 0,5-odstotna donacija iz dohodnine. Gregor Sakovič, finančni svetovalec, je tečajnike poučil o izdelavi poslovnega načrta, pri čemer je velikokrat poudaril, da čeprav gre za specifično obliko podjetja, zanj še vedno velja, da mora s prodajo izdelkov ali storitev preživeti na trgu. Za konec sta o potencialih razvoja socialnega podjetništva v Istri in o primerih socialnih kmetij predavala še Dane Podmenik iz Zavoda Eko-Humanitatis in dr. Katja Vadnal.

Šola se je končala lani maja, zdaj pa poteka druga faza projekta, v sklopu katere bodo izdali publikacijo in študijo, nato bosta v načrtu dve delovni mesti. Dane Podmenik je povedal, da se je že v času trajanja projekta na območju registriralo tudi prvo socialno podjetje Zavod Vrtnica, ki v okviru svoje dejavnosti v Portorožu vodi trgovino s pridelki in izdelki lokalnih kmetij. »Ustanovitelji niso bili aktivno soudeleženi na tem projektu, a ta iniciativa kaže na to, da se stvari na tem področju vendarle razvijajo,« je povedal.

Glede rezultatov projekta meni, da je šola prav gotovo ustvarjala nove ideje in da skupaj z nekaterimi lokalnimi nevladnimi organizacijami že delajo pri večjem razvojnem projektu, pri katerem bo velik poudarek prav na socialnem podjetništvu. Raziskava, ki je nastala v sklopu šole, pa je pokazala, da so največji potenciali v ekološki pridelavi in predelavi, turizmu, ohranjanju narave in ekologiji. Podmenik je pri tem poudaril, da sta aktivna podpora lokalnih skupnosti in ustvarjanje javno-zasebnih razvojnih partnerstev prva pogoja za razvoj socialnega podjetništva: »Najbolj smotrni bi bili ukrepi občin v obliki nepovratnih finančnih spodbud za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij, shema za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega podjetništva ter posebni razpisi za aktivnosti na tem področju, kot je ponujanje cenejših prostorov za opravljanje dejavnosti. Prav pri Zavodu Vrtnica velja omeniti podporo občine Piran, ki je za opravljanje dejavnosti ponudila prostore v svoji lasti po neprofitni najemnini.«

Pri Društvu mladinski ceh so izdali prvi priročnik

Z izobraževanjem na temo socialnega podjetništva se ukvarjajo tudi na Društvu mladinski ceh, kjer poteka projekt Socialni inovatorji prihodnosti. Gre za neke vrste inkubator socialnega podjetništva, namenjen pa je predvsem mladim prvim iskalcem zaposlitve. Izobraževalni moduli, ki obsegajo predavanja na temo financiranja, projektnega vodenja, trženja, prijave na razpise in tako naprej, so podporni mehanizem inkubatorja. Kot pove Franci Bačar iz Društva mladinski ceh, pa se inkubiranci vse pogosteje odločajo za tako imenovani osebni trening: »Ker nismo velik inkubator, nam ta način, da veliko delamo z vsakim individualno, zelo ustreza. Načeloma se lahko prijavi vsak, največ pa je prav mladih, ki pot do nas najdejo na socialnih omrežjih, kot so facebook in twitter,« pojasnjuje Bačar. Ker se še letos financirajo iz evropskih sredstev, so njihove storitve brezplačne za mlade do 25. leta in mlade, ki iščejo prvo zaposlitev.

Pred kratkim so izdali tudi prvi priročnik o socialnem podjetništvu v slovenskem jeziku, na podlagi katerega bodo prenovili izobraževalne module, ki jih pripravljajo spomladi. Ti bodo kombinacija predavanj, praktičnih preizkusov in internetne učilnice. Začeli se bodo aprila in maja, sledila pa bo ponovitev oktobra in novembra. Pripravljajo trening socialnega podjetništva, ki bo obsegal od tri- do štiridnevno intenzivno in praktično usposabljanje, izvajali pa ga bodo po naročilu. Jeseni nameravajo izvesti tudi kamp socialnih inovacij, za prihodnjo pomlad pa ponovitev akcije 72 ur brez kompromisa. »V obeh primerih gre za dogodke, kjer mladi s pomočjo mentorjev poskusijo povzročiti družbeno spremembo v (lokalnem) okolju,« pojasnjuje Bačar in med načrti omenja tudi ustanavljanje zadruge družbenih inovacij, ki bo nekakšna korporativa družbenih inovatorjev. »Namen te bo konkretna izdelava prototipov in izmenjava znanj ter izkušenj med zadružniki. Zadruga pa bo odprtega tipa,« pojasnjuje Bačar.

Študij MBA iz socialnega podjetništva

Fakulteta za podjetništvo Gea College je kot pilotno izvedbo ob koncu projekta Theses leta 2008 že izvedla podiplomski program MBA-študija iz socialnega podjetništva. Dekan fakultete dr. Jaka Vadnjal je pojasnil, da ga pozneje niso več izvajali, ker niso imeli zagotovljenega financiranja in dovolj slušateljev. Pri tem je poudaril, da podobni programi v svetu težko preživijo, če je treba iz prihodkov pokrivati tržne oziroma ekonomske stroške. »Večino dobrih praks, ki smo jih videli predvsem pri partnerskih institucijah v Italiji, Veliki Britaniji in na Poljskem, sofinancira država. Ciljna skupina za program socialnega podjetništva so namreč podjetja in podjetniki, ki si težje privoščijo plačilo ekonomske cene takšnega izobraževanja kot običajna podjetja.« Kljub vsemu pa Vadnjal meni, da bo program v prihodnosti vendarle zaživel, saj ocenjuje, da bodo izobraževalne potrebe vse večje: »Recesija je v Sloveniji zapustila veliko zaposlovalno vrzel, ki je s sistemskimi ukrepi ne bomo mogli zapolniti. Niti na tuje investitorje se kaj dosti ne moremo zanesti. Edina možnost, ki nam ostane, je aktiviranje lastnih potencialov, torej podjetniško prebujenje Slovenije, naj bo to na področju socialnega podjetništva, kreativnih panog, družinskih podjetij ali visokih tehnologij in znanstvenega raziskovanja,« pojasnjuje Vadnjal.