Prvi nadzornik Soda je poslal odstopno izjavo

Ljubljana – Prvi nadzornik Slovenske odškodninske družbe (Sod) Otmar Zorn je v sredo, kakor smo razkrili v Delu, vladi kot skupščini družbe poslal odstopno izjavo. Na Sodu uradno še niso prejeli odstopne izjave, zato je tako kot na ministrstvu za finance niso hoteli komentirati.

Otmar Zorn je za Delo že pojasnil, da se je za odstop odločil zaradi nestrinjanja z načinom kadrovanja, nepreglednosti in političnega vpletanja. Moti ga tudi pomanjkanje strategije upravljanja državnih družb. Različne poglede pa sta imela tudi Zorn in upravo Soda.

Odstop splovila Luka?

Neuradno je mogoče slišati, da so ga k odstopu dokončno spodbudili interesi pri imenovanju nadzornikov Luke Koper. Zdaj že imenovane nadzornike Luke so menda podprli akreditacijska komisija in organi Soda, a so iz vladnih vrst prišle pobude po spremembi, v kar pa Sod ni privolil, pravijo naši viri. Ni skrivnost ni, da se za vodenje družbe poteguje tudi državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič.

Nasprotno pa Sod menda ni bil tako nedovzeten za vladne in druge vplive pri imenovanju nadzornikov NLB in Zavarovalnice Triglav.

Zorn pa ni edini, ki se ne strinja z načinom kadrovanja. Po naših informacijah je bil prav to tudi vzrok za nedavni odstop dveh članov akreditacijske komisije (AK) Soda – Alenke Stanič in Arneja Misleja. »Njuno odločitev razumemo in jo spoštujemo,« so sporočili iz Soda. Dodali so, da se uprava Soda glede obstoječega sistema akreditacije in nominacije za izbor kandidatov za nadzornike ter sistemom sprejemanja odločitev in odgovornosti zaveda potrebe po izboljšavah in si prizadeva za izboljšave.

Na ministrstvu za finance odstopov včeraj niso komentirali.

Bratina: Zgoba se ponavlja

Pravnik dr. Borut Bratina, ki je tudi sam lani protestno odstopil iz AK zdaj ukinjenega AUKN, ugotavlja, da se zgodba ponavlja. »Predvidevam, da je AK svoje delo zastavil podobno, kot je to potekalo že prej, in ko so videli, da jim s svojimi predlogi ne uspe, ker strankarski interesi prevladajo nad strokovnostjo, so spoznali, da njihovo delo ni smiselno,« razmišlja Bratina, ki opaža, da nam stare prakse pri kadrovanju v državnih družbah ni uspelo prekiniti.

Vladni neuspeh

Ta vlada je ob nastopu mandata obljubljala, da bo pri kadrovanju delovala strokovno, kompetentno in z upoštevanjem izkušenj, zato se Bratina strinja, da ti odstopi kažejo na njen neuspeh pri uresničevanju teh zavez. »To ne pomeni, da bi morali biti vsi s strankarsko pripadnostjo izključeni, ampak da mora biti na prvem mestu strokovnost. Očitno pa pri upravljanju državnih podjetij ni najbolj pomembno, da so tam najboljši ljudje, ampak da imajo politične in interesne skupine tam svoje ljudi,« pravi sogovornik.

Bratina se zavzema za čimprejšnjo ustanovitev holdinga. Pot za prekinitev slabe kadrovalne prakse vidi v privatizaciji. »Zato tudi tolikšno nasprotovanje privatizaciji. Veliko jih je povezanih z državnimi podjetji in s privatizacijo bi te privilegije izgubili,« poudarja in dodaja, da je branjenje nacionalnega interesa le izgovor za ohranjanje slabe prakse.

NS bodo pristrigli krila

Ministrstvo za finance že nekaj časa pripravlja spremembe statuta Soda, ki naj bi se nanšale tudi na postopek izbire nadzorniških kandidatov za državna podjetja. S spremembo naj bi ločili funkcijo upravljanja, nadzora in svetovanja ter statut uskladili z zakonom o holdingu. To po neuradnih razlagah pomeni, da bi pri kadrovanju zmanjšali vlogo nadzornikov Soda, ki so v trifaznem postopku zdaj imeli končno besedo. Po naših informacijah naj bi AK po novem sestavljali 3 zunanji člani in ne 7 kot doslej. V njej tako ne bodo več mogli sedeti nadzorniki. Komisija naj bi bila organ uprave. Po nekaterih informacijah naj bi bila tudi ta sprememba eden od razlogov za Zornov odstop.

Kdaj bo vlada o tem odločala, na ministrstvu za finance niso hoteli razkriti, po naših informacijah pa bo to storila že danes.