Tiskane izdaje
Centri za socialno delo (CSD) ugotavljajo upravičenost do socialnih transferjev predvsem glede na višino dohodkov in premoženja prosilcev pa tudi glede na obliko njihovih naložb. Nekatere rešitve iz zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) tudi po slabih treh letih ostajajo sporne.
Pri ugotavljanju upravičenosti družine do otroškega dodatka ali, denimo, do subvencije vrtca se dohodki njenih članov upoštevajo v celoti, drugače pa velja za njihovo premoženje. Upošteva se znesek, ki bi ga dobili z letno vezavo denarja na banki v vrednosti premoženja. Pri izračunu se uporablja povprečna letna obrestna mera Banke Slovenije za vezane vloge gospodinjstev nad enim letom in do dveh let.
Kot premoženje se med drugim obravnavajo prihranki v depozitih, vrednostnih papirjih in točkah vzajemnih skladov. Na drugi strani pa CSD ne upošteva prihrankov varčevalcev v življenjskih zavarovanjih (ŽZ), čeprav so ti eden najbolj znanih naložbenih produktov. Vplačila premij v ŽZ izjemoma upoštevajo le, če ugotovijo, da je njihova višina nesorazmerno visoka glede na ugotovljen dohodek, takrat jih obravnavajo kot posredno ugotovljen dohodek.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da se sredstva varčevalcev na policah ŽZ ne upoštevajo, ker dejanska višina njihovega premoženja ni znana; če bi potrošnik polico predčasno odpovedal, bi prejel bistveno manj sredstev, kot je stanje na polici.
To je sicer res, a obenem se lahko vprašamo, zakaj po enaki logiki niso problematični tudi različni stroški, ki jih banke strankam zaračunavajo pri predčasni razvezavi sredstev iz depozitov. Prav tako so nam, denimo, pri več zavarovalnicah potrdili, da zavarovancem na njihovo željo sporočijo informativno višino sredstev, ki bi jih dobili na račun, če bi se odločili za predčasno odpoved ŽZ.
Kljub temu da zakon zmanjšuje privlačnost varčevanja v bančnih vlogah v primerjavi z varčevanjem v ŽZ, pa so banke, ki smo jih o tem vprašali, do tega vprašanja zelo zadržane. Pri Abanki komentarja niso hoteli dati, pri NLB pa so nas usmerili na pristojno ministrstvo. Pri Novi KBM in pri Združenju bank Slovenije menijo, da ureditev pomeni neenako obravnavo varčevalcev.
Ker CSD premoženje v vsakem primeru upošteva le v višini fiktivnih obresti, odločitev za varčevanje na banki ali v ŽZ praviloma ne bo vplivala na uspešnost pri uveljavljanju omenjenih pravic iz javnih sredstev. A če je prosilec na meji med dvema dohodkovnima razredoma, je prav to lahko jeziček na tehtnici.
Renta je dohodek, enkraten dvig pa premoženje
Pri nekaterih vrstah ŽZ in nekaterih bančnih produktih (denimo pri rentnih varčevanjih) lahko varčevalci izbirajo med izplačilom privarčevanih sredstev v enkratnem znesku ali v obliki mesečne rente. Potencialni upravičenci do pravic iz javnih sredstev bi se morali zavedati, da ta odločitev lahko odločilno vpliva na uspešnost njihovih vlog. Izplačila v enkratnem znesku se namreč pri obravnavi vlog za otroški dodatek ali subvencijo vrtca upoštevajo kot premoženje, torej v višini fiktivnih obresti, mesečne rente pa se vedno upoštevajo v celoti, kot dohodek.
Posledice odločitve za rento lahko prikažemo na konkretnem primeru. Povprečna višina rente iz ŽZ pri Adriaticu Slovenici znaša okoli dvesto evrov. Z izplačevanjem tolikšne rente enemu članu družine se povprečni mesečni dohodek na osebo v tričlanski družini poveča za 66,67 evra. Pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka lahko ta sprememba med drugim pomeni padec iz drugega v četrti dohodkovni razred in skoraj 40 evrov nižji otroški dodatek.
Zakaj zakonodaja kaznuje varčevalce, ki se namesto za enkratno izplačilo odločijo za postopno, je težko razumeti. Do nje so kritični tudi pri Adriaticu Slovenici. Opozarjajo, da zakon ne upošteva, da se je pred prejemanjem rente posameznik z varčevanjem vrsto let odrekal delu svojih sredstev. Menijo, da bi se moral zakon prilagoditi, tako da bi se tudi rente upoštevale zgolj v višini fiktivnih obresti.
Na ministrstvu pravijo, da spremembe na tem področju niso predvidene. Glede na to je do nadaljnjega za potencialne prejemnike socialnih transferjev lahko smiselno, da se izogibajo izplačilu svojih prihrankov v obliki rente. Pri tem velja opozoriti, da lahko odločitev o obliki izplačil pogosto spremenimo vse do izteka varčevalnega obdobja.
