Rudniki zlata so tudi v mobitelih

Ljubljana – Ne želite si preveč nerasti gospodarstva, ker to že imate. Glede spornih plinskih terminalov v Žavljah je trenutno jasno, da se jih ne sme graditi. To sta dva poudarka evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika na posvetu o Izzivih trajnostnega razvoja v Sloveniji v državnem svetu.

Kajti o tem, da rast ni nujna, lahko govorijo tisti, ki imajo službe, a če želimo več služb, teh ni brez gospodarske rasti. Danes je še vedno edina stabilnost to, da imajo ljudje delo in tako lahko skrbijo zase in svoje družine, je poudaril dr. Janez Potočnik. Na prehodu iz krize je še pomembneje, da se svet in z njim tudi Slovenija razvijajo po načelu trajnostnega razvoja. Zemlja, naš edini dom, je v nevarnosti prav zaradi človeka. Pomembno je, da tudi hitro rastoče države sledijo tej logiki: imajo pravico, da živijo dobro, ampak treba jih je prepričati, da veliko tega, kar je bilo dobro za razviti svet, zdaj preprosto ni več dobro.

Za izhod iz krize in neravnovesij v svetu in Sloveniji je nujna usklajenost politik. Izzivov za politiko in gospodarstvo je veliko, gotovo mednje sodi večji prenos inovacij, ki bodo povečale produktivnost in konkurenčnost. Pri tem je zelo pomembno, da se z manj viri ustvari večja vrednost. Viri se zelo dražijo, v stroških predstavlja delo le še slabo petino, medtem ko stroški virov znašajo že 43 odstotkov. Pomembno je in še bolj bo recikliranje, kajti bodoče rudarstvo se bo iz rudnikov selilo v mesta, je bil nazoren Potočnik. Navedel je tudi mobilne telefone, ki jih, tako kot veliko drugih sodobnih predmetov, zavržemo, a prav naši »mobiji« so primer takega bodočega rudarstva, saj je v njih med drugim vgrajeno veliko zlata. V prihodnje bo bolje rudariti v teh napravicah kot v rudnikih zlata.

Prihodnost je v zelenem in krožnem gospodarstvu, toda vlade so, žal, vpete v stare prakse in modele, je dejal Potočnik in pri tem opozoril na pomen, ki bi ga morala imeti že v prehodnih obdobjih, v kakršnem je svet zdaj, civilna družba in ozaveščeni državljani.

V razpravi so bila vprašanja konkretna: Zakaj se Potočnik kot evropski komisar ne zavzame proti plinskim terminalom v Žavljah? O njih ne odloča EU, tako kot tudi ne o Tešu, je poudaril evropski komisar za okolje. Dobro bi bilo, da se vse vpletene države usedejo skupaj, a trenutno velja, da ta projekt nima dovoljenja za gradnjo. Vsekakor pa so ob tem problemu tudi druge razsežnosti, ena je ta, da si Evropa očitno prizadeva, da bi se ladjarstvo, ki ga poganja umazani mazut, preusmerilo na manj umazano gorivo.

Zakaj ne bi ladij poganjala jedrska energija, zakaj so zeleni programi v naših podjetjih brez dobre podpore, zakaj potrebujemo brezogljično energetiko, je spraševal in hkrati predlagal dr. Gojko Stanič, dr. Peter Kralj pa je vprašal, zakaj se daje več subvencij za klasične kakor za obnovljive vire. Potočnik je dejal, da to v svetu še velja, v EU pa je za fosilne vire namenjenih 25 milijard evrov subvencij, za obnovljive vire pa 34 milijonov evrov.

Andreja Jerina, državna sekretarka, je predstavila prioritete nove strategije razvoja Slovenije. To so raziskave, razvoj, zagon malih in srednjih podjetij, izobraževanje, zaposlovanje mladih in starejših; polovica razvojnih sredstev bo namenjenih prav za to.