Sankcije proti Rusiji negativne tudi za slovensko gospodarstvo

Ministrstvo za gospodarstvo: »Predvsem dolgoročno bi lahko bile sankcije negativne za Slovenijo. Plinski projekti niso prizadeti.«

Objavljeno
31. julij 2014 15.32
*reu*A WORKER ADJUSTS AN EUROPEAN FLAG DURING A
Je. G., Delo.si
Je. G., Delo.si
Ljubljana − Sankcije proti Ruski federaciji, ki jih uvaja EU, bodo imele na gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Slovenijo dolgoročno lahko večje negativne učinke, kot jih je mogoče oceniti zdaj, tudi zaradi povišanja cen nafte in plina, menijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). 

Plinski projekti niso prizadeti

»Sankcije vključujejo prepoved izvoza blaga s potencialno dvojno rabo (civilno in vojaško) in občutljivih tehnologij. Predvsem gre za postavke iz carinske nomenklature: deli za stroje, deli za črpalke, drugi stroji. V letu 2013 je Slovenija v Rusko federacijo iz te carinske tarife izvozila za šest milijonov evrov blaga. Del izvoza je lahko realiziran tudi prek tretjih držav, česar pa ne moremo točneje oceniti. V glavnem gre za tehnologijo in naprave, ki se uporabljajo pri pridobivanju nafte, pa tudi pri transportu energentov. Plinski projekti za zdaj niso prizadeti. Pri proizvodih z dvojno rabo je nabor proizvodov širši in dosega obseg izvoza 25 milijonov evrov na leto,« ocenjujejo na ministrstvu.

Glede ukepov, ki se nanašajo na prepoved izvoza vojaške opreme, Slovenija ne bo prizadeta, saj ni dobaviteljica vojaške opreme Ruski federaciji.

Paket ukrepov vsebuje tudi omejitev dostopa ruskim bankam z več kot 50-odstotnim lastništvom države do mednarodnih finančnih in kapitalskih trgov. Prepovedano je financiranje kakršnih koli poslov z več kot 90-dnevnim rokom. Zajeti so kreditni posli, izdaja obveznic in lastniški vrednostni papirji ter finančni derivati. Učinek teh omejitev na slovenski izvoz lahko najbolje oceni SID banka, pravijo na MGRT. Po oceni ministrstva je od deset do 15 odstotkov slovenskega izvoza podprtega z instrumenti izvoznega financiranja, ki pa ne tečejo vsi prek ruskih bank v pretežni državni lasti. »Na tem področju je potencialni negativni učinek na blagovno menjavo z Rusko federacijo lahko največji,« menijo.

Tudi pri tretjem delu ukrepov, ki se nanašajo na zamrznitev premoženja fizičnih oseb in organizacij, ki so povezane z destabilizacijo razmer v Ukrajini, na ministrstvu ocenjujejo, da ne bo negativnih posledic na slovensko blagovno menjavo z Rusko federacijo. »Niso pa upoštevani morebitni povračilni ukrepi, ki jih bo Ruska federacija uvedla proti državam Evropske unije,« dodajajo na MGRT.