Sejmom uspeva s specializacijo in internacionalizacijo

Koliko in kako so krizna gospodarska leta vplivala na sejemske hiše v Sloveniji, na obstoj, vsebino in velikost njihovih sejmov? Kakšni so trendi in kaj lahko sejmarji danes ponudijo gospodarstvu ter kakšni so njihovi načrti? O tem smo se pogovarjali z izvršno direktorico Celjskega sejma Bredo Obrez Preskar in z Nino Ermenc Pangerl, vodjo odnosov s tujino.

»Sejemska dejavnost pomembno determinira gospodarsko okolje, saj sejmi najbolje kažejo razmere posamezne gospodarske panoge. Zaradi razmer v zadnjih letih smo se sejmarji morali delovanja lotiti drugače in v Celjskem sejmu smo se pravočasno prilagodili, saj smo prepričani, da je prav kriza čas novih priložnosti,« pravi Obrez Preskarjeva in dodaja, da so uspešna prav tista podjetja, ki so se enako hitro odzvala na nove razmere ter znajo prepoznati in izkoristiti potencial, ki jim ga prinaša predstavitev na sejmih.

Največja domača sejemska središča ostajajo Ljubljana, Celje in Gornja Radgona. V Celju so se usmerili v strokovne mednarodne sejme in najbolj prepoznavne sejme kot blagovne znamke obdržali na trgu, povečali pa so njihovo prepoznavnost v tujini. Gornja Radgona se je specializirala na agroživilskem področju, Ljubljana pa uspešno združuje sejemsko in prireditveno dejavnost ter ima tako več dogodkov manjšega obsega za splošno javnost.

Sejmi po željah razstavljavcev

»Specializirani strokovni sejmi so trend tudi v svetu in ohranjajo vlogo najpomembnejšega orodja neposrednega tržnega komuniciranja,« pojasnjuje Obrez Preskarjeva. V Celju zato posebno pozornost namenjajo povezavam med razstavljavci, med njimi in obiskovalci ter zagotavljajo organizirane obiske ciljnih javnosti iz domovine in tujine. Temu so prilagodili tudi organiziranost sejmov in v nasprotju s preteklostjo najprej prisluhnejo potrebam in željam razstavljavcev, potem pa skupaj določijo aktivnosti za dosego ciljev. Prav zato so vse bolj dejavni na področju internacionalizacije, saj tako na sejme privabijo prave partnerje za razstavljavce. Sodelujejo s tujimi zbornicami, strokovnimi združenji, organizirajo skupinske obiske in poslovna srečanja.

Obseg sejmov Celju se zadnja leta ni bistveno spremenil. »Mnoga podjetja, ki se prej niso pojavljala na sejmih, so v kriznih časih sejme prepoznala kot priložnost za promocijo, saj je odziv poslovnega okolja na sejmu tako rekoč takojšen. Zato nastajajo tudi pobude za nove sejme in letos na primer napovedujejo nov sejem Natour za aktivno preživljanja prostega časa.

Med največjimi trgovinskimi partnericami Slovenije iz soseščine, torej Avstrijo, Italijo in Nemčijo, velja Nemčija za svetovno sejemsko velesilo in tam tudi letos najbolje kaže specializiranim strokovnim sejmom. Po podatkih nemškega združenja sejemske industrije Auma so organizatorji sejmov previdno optimistični, kar izvira iz razmeroma močne gospodarske rasti v več delih Azije in Južne Amerike. »To so trgi v razvoju, ki potrebujejo nove partnerje in jih iščejo tudi na naših sejmih,« pojasnjuje Obrez Preskarjeva in pol leta pred začetkom največjega celjskega sejma MOS optimistično napoveduje močno udeležbo z omenjenih območij.

Priznava pa, da je primerjava med slovenskim sejemskim trgom in tujimi težavna, saj je Slovenija v svetu še vedno manj prepoznavna, letalske povezave in hotelske zmogljivosti so omejene, pogosto pa predstavlja oviro tudi za sejmarje ne ravno spodbudno podporno okolje. Malce bolje je na območju nekdanje skupne države oziroma Balkana, ki slovenskim podjetjem odpira priložnosti na trgih v razvoju. V Celjskem sejmu ugotavljajo, da se razstavljavci s teh območij vračajo na sejme v Celju, ker so na njih našli nove partnerje in za nadaljnji razvoj slovenske sejemske dejavnosti bo Balkan še zelo pomemben.

Sodelovanje s tujino je nujno

Celjani so leta 2007 v Srbiji kupili zemljišče za sejemsko dejavnost, projekt je zastal zaradi investicijam nenaklonjenih časov, niso pa ga opustili. Celjski sejem in Gospodarsko razstavišče Ljubljana sta člana Cefe, ki združuje sejmarje 15 držav srednje in jugovzhodne Evrope ter skrbi za izmenjavo izkušenj in znanja s področja marketinga, informatike in infrastrukture, Celjani pa imajo z nekaterimi sejemskimi hišami sklenjene neposredna partnerstva. Celjski mednarodni sejmi, zlasti MOS, še vedno veljajo za odskočno desko razstavljavcev z območij rastočih gospodarstev na Balkan in obratno, razstavljavcev z Balkana v Evropo. »Mnogi razstavljavci nam povedo, koliko poslov so sklenili na sejmu. Tudi večji domači gospodarski sistemi, ki so se v preteklosti udeležbi na domačih sejmih odpovedali, se zadnja leta vračajo na specializirane sejme,« pravi Obrez Preskarjeva in dodaja, da večletno strateško delovanje pri internacionalizaciji MOS dalo odlične rezultate. »Mednarodno sodelovanje je prihodnost in temu namenjamo še več pozornosti. Pri tem smo potrpežljivi, saj včasih mine tudi več let, da se kakšen projekt oziroma skupinski nastop kakšnega gospodarstva uspešno izvede,« razlaga.

Nina Ermenc Pangerl, ki je v Celjskih sejmih odgovorna za odnose s tujino, poudarja, da se pri mednarodnih aktivnostih povezujejo tudi z državnimi ustanovami, ki so pripravljene pomagati. »Lahko pomagajo pri odpiranju vrat, pri navezavi prvih stikov, a pobuda mora priti praviloma z naše strani. Menimo, da bi bilo smiselno delati pri združevanju aktivnosti različnih subjektov na področju internacionalizacije. Za letošnji MOS nam je uspelo zagotoviti veliko predstavitev gospodarstva Turčije, sodelovanje so že zagotovili Brazilija, Indonezija, Madžarska, Srbija. Pričakujemo še potrditve več drugih držav, ki bodo pripravile skupinsko predstavitev svojih gospodarstev na MOS,« pravi Ermenc Pangerlova.

Pri tem pa ne gre samo za dobre učinke delovanja celjskih sejmarjev na področju internacionalizacije na celjskih sejmih. »Zavedamo se priložnosti, ki se nam še odpirajo na tem področju in jih nameravamo v prihodnje razvijati. Znanje in povezave, ki smo jih sklenili pri delu s tujino, je potencial, ki ga bomo v celoti izkoristili doma in v tujini,« dodaja.