Tiskane izdaje
S Sergejem Simonitijem, direktorjem Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), smo se pogovarjali o spremembah, ki jih prinaša evropska zavarovalniška direktiva Solventnost 2, pripravlja pa se že nova smernica, ki bo skrbela za boljše varstvo zavarovalniških potrošnikov.
Po dolgih letih priprave velike evropske zavarovalniške direktive Solventnost 2 smo pred njeno končno uvedbo. Kaj so glavni izzivi te nove zavarovalniške smernice?
Direktiva bo začela veljati 1. januarja 2016, vendar bo prav v teh dneh objavljena tako imenovana izvedbena direktiva Omnibus 2, saj je evropska zavarovalna institucija EIOPA sprejela smernice, ki določajo vmesno prehodno obdobje za uvajanje režima Solventnost 2. Čeprav je v zvezi s temi vmesnimi smernicami kar nekaj nerazumevanja, naj bi primarno pomagale poslovodstvom zavarovalnic, da bi odgovorno pripravljala teren za pravočasno uveljavitev Solventnosti 2.
Tudi zato smo z ministrstvom za finance predlagali spremembe zakona o zavarovalništvu, kjer bi povzeli minimum teh smernic, a zaradi političnih razmer pri nas zakon zdaj ne bo sprejet. Kljub temu pa se AZN dogovarja z zavarovalnicami prek Slovenskega zavarovalnega združenja, da bo vsaka posebej pripravila svoj načrt prilagajanja, da bodo vse nadzorovano pravočasno vstopile v Solventnost 2.
Kaj bodo morale zavarovalnice narediti, da bodo po novem delovale po zahtevah smernice Solventnost 2?
V Sloveniji pričakujemo, da bodo uporabile tako imenovano standardno formulo izračuna kapitala, seveda pa bodo glede na različne poslovne modele njihovi izračuni različni. Dosedanja formula izračuna kapitala je bila preprosta in je upoštevala dva kriterija: odvisna je bila od pobranih premij v preteklosti ali pa od izplačanih škod v preteklosti.
Po Solventnosti 2 pa bodo upoštevani številni kriteriji. Pri tem ne gre le za tveganja iz zavarovalnih pogodb, ampak tudi za druga tveganja, in prav zato bodo izračuni tako zelo različni. Če imamo na primer pred očmi strogo specializirano življenjsko zavarovalnico z bančnimi prodajnimi kanali, vemo, da je izpostavljena povsem drugačnim tveganjem kakor pa velika zavarovalnica na trgu, ki se ukvarja z vsemi zavarovalnimi posli in je obvladujoča družba skupine.
Seveda ima takšna zavarovalnica povsem drugačen profil tveganj. Zato se bodo pri izračunih potrebnega ali minimalnega kapitala pri eni in drugi omenjeni zavarovalnici uporabljali različni kriteriji.
Ali pričakujete, da bodo za doseganje solventnosti po novih pravilih potrebne dokapitalizacije naših zavarovalnic?
Tega ne morem vedeti, ne pričakujem pa, da bo ta prehod zelo stresen za ves naš zavarovalniški trg.
Kakšne velike pozitivne učinke lahko pričakujemo od Solventnosti 2?
Primarni razlog za Solventnost 2 je, da bodo po njenih pravilih bolj zaščiteni zavarovanci oziroma uporabniki zavarovalnih storitev. Zdajšnji sistem je preprost in robusten, a ne izraža vseh tveganj, ki so jim izpostavljene zavarovalnice.
Zdaj je kapital zavarovalnic, ki zagotavlja varnost zavarovancev, izračunan na preteklem poslovanju. Toda zavarovalnice so lahko vmes spremenile modele poslovanja, kapitalska ustreznost pa se še vedno izračunava glede na poslovne dogodke iz preteklosti.
Načela Solventnosti 2 pa upoštevajo projekcije, katerim tveganjem bo zavarovalnica izpostavljena v prihodnosti in ali bo sposobna izpolniti svoje obveznosti čez leto ali dve. S tega zornega kota je Solventnost 2 že konceptualno za zavarovance koristna, saj jim zagotavlja večjo varnost.
Seveda prinaša pozitivne spremembe tudi za druge deležnike, saj zahteva, da bo kapital zavarovalnice dejansko prilagojen tveganjem. Potencialno bi se torej lahko kapitalske zahteve za zavarovalnice v nekaterih primerih tudi znižale, ker bi se lahko izkazalo, da je za tveganja, ki jih obvladuje, njen sedanji robustni izračun kapitala prevelik oziroma previsok.
Kako pa bo Solventnost 2 vplivala na delo nadzornikov in regulatorjev, kakor je AZN?
Solventnost 2 prinaša za regulatorja zelo pomembne spremembe. Najprej, nadzor bo uveljavljen nad celotnim spektrom tveganj zavarovalnice in ne bomo več usmerjeni samo na pasivno stran bilance, kjer so, denimo, rezervacije, in preverjanje, ali so te na drugi strani ustrezno pokrite z naložbami. Zavarovalnico bomo morali razumeti kot celoto tveganj, ki jim je izpostavljena. In kakor sem že povedal, bo nadzor usmerjen v prihodnost.
V prihodnje bomo morali gledati in razumeti poslovni model zavarovalnice in tveganja, ki izhajajo iz njenega poslovanja. Zato bomo morali bistveno več komunicirati z zavarovalnicami ter eni druge spoštovati. Zdaj smo ukrepe izrekali za pretekla dejanja, potem ko določena zavarovalnica na presečni datum ni izpolnjevala nekih pogojev.
Po novem bomo ukrepali drugače in na primer zahtevali od zavarovalnice povečanje kapitala, ker bomo predvidevali, da se bo z njo v prihodnosti zgodilo nekaj, kar bo takšen ukrep upravičevalo. Iz nekega formalnega odločanja bomo prešli na bolj vsebinsko, a ga bomo morali znati zagovarjati.
Verjetno tu lahko pričakujete težje delo, veliko oporekanja zavarovalnic?
Verjetno, vendar tudi pričakujemo, da nam bo nova zakonodaja prinesla ustrezna pooblastila, ki jih bomo potrebovali za takšno ukrepanje.
Ukrepanje za naprej bi morda lahko pojasnili na primeru Triglavovega holdinga Triglav International (Triglav INT), ki formalno združuje njegove hčere po nekdanji Jugoslaviji, načrtovali pa so celo velikopotezno dokapitalizacijo, ki naj bi jo bila izpeljala mednarodna finančna korporacija IFC. To se ni zgodilo, predvidevanja za prihodnost so bila torej drugačna, kakor kaže realnost tega velikopoteznega projekta?
Konkretnega primera ne bi komentiral, ima pa Triglav INT s stališča obvladovanja prihodnjih tveganj lahko tudi izredno pozitivne učinke, ker se bodo ločili stroški, ki jih ima za svojo dejavnost v Sloveniji, in tisti, ki jih opravlja za skupino. Tako bo tudi poslovanje veliko bolj pregledno.
Ali so tudi za zavarovalnice predvideni podobni hudi stresni testi, s kakršnimi že nekaj časa pritiskajo na evropske banke, tudi slovenske?
Tveganja bančnega sektorja so drugačna kakor zavarovalniška. Pri zavarovalnicah pomeni velikost večjo varnost, sicer pa je jasno, da je njihov osnovni posel tveganje. Tudi zato so imele v preteklosti razvit precej drugačen odnos do tveganj in zato se jim ni zgodilo to, kar se je zgodilo bankam.
Sicer pa se je prav letos začel izvajati stresni test na sistemska tveganja za zavarovalništvo v celotni Evropski uniji. Pravzaprav se zavarovalniški trg v EU, tudi v Sloveniji, s tega zornega kota testira že nekaj let.
Na začetku ste omenili predlagane spremembe zakona o zavarovalništvu. Kateri so bili poleg novosti zaradi Solventnosti 2 še njegovi poudarki?
Z njim smo med drugim želeli odpraviti nekatere anomalije v sedanjem zakonu. V javnosti ni bil prav razumljen predlog, po katerem bi iz zavarovalnic umaknili soupravljanje delavcev. AZN je do tega, ali so v nadzornem svetu zavarovalnice zaposleni ali ne, sicer vrednostno nevtralna, saj tu veljajo druga pravila.
Vendar AZN nadzira zavarovalnico kot celoto in vse njene organe, le delavskih članov NS ne more. Lahko odvzamemo licenco za poslovanje zavarovalnice, lahko zahtevamo od njene skupščine, da v primeru hudih kršitev odpokliče člane nadzornega sveta.
A le predstavnike kapitala, ne pa tudi zaposlenih. Nad njimi nimamo nadzora, čeprav nam je država priznala, da moramo nadzirati zavarovalnice v vseh segmentih. Trenutno imamo sistem diskriminacijske obravnave članov nadzornih svetov predstavnikov kapitala nasproti članom nadzornih svetov predstavnikov delavcev.
Ali ste kdaj zaznali, da bi delavski člani NS zavarovalnic hudo škodno vplivali na zavarovalnice, zlasti ker se ve, da so v NS praviloma predstavniki zaposlenih preglasovani?
Gre za različne primere, predvsem pa gre za to, da obstoji pomembno tveganje.
Kako bo Solventnost 2 vplivala na zavarovance, na potrošnike zavarovalnih storitev?
Solventnost 2 bo zaobjela vsa tveganja, ki so jim zavarovalnice izpostavljene, pri čemer bodo te morale proučiti in upoštevati tudi tako imenovana tveganja, ki izhajajo iz nastopanja na trgu. Če imajo na primer pomembna tveganja iz nekorektne ali slabo delujoče prodajne mreže, jih bodo morali pomembno upoštevati. Poleg tega se prav zdaj tudi v okviru evropskega nadzornika EIOPE aktivnosti močno usmerjajo v neposredno varstvo potrošnikov na področju zavarovalništva, pripravlja se tudi nova direktiva o zavarovalnem posredovanju.
In kaj bo potem bistveno drugače, kakor je zdaj?
Že to, da bodo zavarovalnice morale veliko bolj nadzorovati svoje prodajne mreže kakor jih zdaj; med drugim to, kaj zastopniki, ki so pravzaprav pooblaščenci zavarovalnic, delajo na trgu. AZN je pristojna preverjati, ali zavarovalni agenti delajo v skladu z zakonom, zato smo občutno povečali ukrepe zoper agente, ki jih imamo na trgu.
Koliko pa je teh agentov?
Saj to je problem, več kakor 7000 jih je, potem nekaj sto agencij, nas na AZN pa je zdaj 34. Pozivamo tudi vse potrošnike, ki pridejo v stik s slabimi praksami, naj nas o tem obvestijo.
