Tiskane izdaje
Pred dvema tednoma je zlato zabeležilo največji dnevni padec vrednosti v zgodovini in zdrsnilo na okrog 1321 dolarjev za čisto unčo, kar je bilo najmanj v zadnjih dveh letih. Padec cene plemenite kovine so sprožili – in predvsem poglobili – vlagatelji v denarnih skladih ETF. Gre za vlagatelje, ki z nakupom delnice sklada ETF, ta sam vlaga v »pravo« zlato, kupijo finančno naložbo, ki je z zlatom povezana posredno. Ta investicijski segment je v nekajletnem obdobju rasti cene zlata postal privlačen, ker so z njim povezani relativno nizki transakcijski stroški, zato so te naložbe primerne posebno za vlagatelje s kratkim časovnim horizontom – ki so pripravljeni hitro unovčiti dobiček, prav tako pa niso potrpežljivi, ko začne vrednost njihove naložbe upadati.
Sklad SPDR Gold Trust, to je največji ETF na svetu, ki je »pokrit« z zlatom, je na primer sporočil, da je od ponedeljka, 15., do torka, 16. aprila, svoje naložbe v zlato s 1104,7 tone zmanjšal na 1097,5 tone oziroma za 0,68 odstotka. S takšnim obsegom zlata je sklad pomembnejši »igralec« na trgu od centralnih bank večine držav (te imajo tradicionalno zlato kot del svojih deviznih rezerv).
Dvanajst let rasti
Vendar analitiki opozarjajo, da lahko za takšnim ravnanjem dela finančnih vlagateljev, ki bi jim lahko rekli tudi špekulanti, opazimo tudi odziv na resnične probleme svetovnega gospodarstva. »Ne gre le za hrup, v ozadju so temeljni vzroki,« je v pogovoru za Reuters povedal Komal Sri-Kumar, upravljavec premoženja pri skladu TCW Comprehensive Asset Allocation Strategy.
Zlato je neprekinjeno raslo 12 let in se iz že skoraj »odpisanega« naložbenega razreda vrnilo na vrh seznama želja globalnih vlagateljev. K cenovnemu rekordu 1920 dolarjev za unčo, doseženem septembra 2011, je pripomogla tudi globalna finančna in gospodarska kriza, saj je zlato od nekdaj veljalo za varno naložbeno pribežališče v težkih časih. Prav v tem je tudi del odgovora na to, zakaj cena zlatu že leto in pol postopoma upada. Centralne banke vodilnih držav z ameriško Federal Reserve, japonsko Bank of Japan in britansko Bank of England (Evropska centralna banka se jim je pridružila šele konec leta 2011) na čelu želijo z ekspanzivno denarno politiko olajšati dostop podjetij do bančnih kreditov in na ta način vplivati na začetek gospodarskega okrevanja. Ker je po več letih te politike Evropa ponovno v recesiji (ali vsaj v stagnaciji), Japonska rasti ni obnovila, rast v ZDA pa tudi upada, analitiki ugotavljajo, da se je (pre)velik del na novo izdanega denarja usmeril na trg kapitala in prispeval k dvigu tečajev delnic in zlata.
Drugi namen ekspanzivne denarne politike, ki doslej tudi ni pokazal jasnega rezultata, pa je spodbuditev inflacije. Ekonomska teorija pravi, da zmerna (od dvo- do štiriodstotna) inflacija spodbuja gospodarsko rast, vendar sedanje globalne okoliščine s fiskalno konsolidacijo (varčevanjem) temu v resnici niso naklonjene. Ker so v zadnjem času ob zlatu upadle tudi cene nafte in bakra, ki so najtesneje povezane z gibanjem industrijske proizvodnje, finančni trgi to razumejo kot dodaten slab signal.
Kitajci kupujejo
Mednarodni denarni sklad je minuli teden objavil sveže napovedi gospodarske rasti in svoje pričakovanje za skupno rast svetovnega gospodarstva v letošnjem letu s 3,5 znižal na 3,3 odstotka. Srednjeročna »matematika« finančnih trgov se tako zdi preprosta: če ne bo rasti, ne bo inflacije, zato ni mogoče pričakovati, da bi cena zlata bistveno zrasla. Nihče več na govori, da bi se utegnilo zlato letos vrniti proti 1800 dolarjem za unčo, kar so »cenovni optimisti« pričakovali še pred nekaj meseci.
Vendar poznavalci trga ne pričakujejo niti tega, da bi cene zlata drastično padle. Ostri osip trga 15. aprila je bil najverjetneje povezan predvsem z ravnanjem finančnih špekulantov, že dan po tem pa so se začeli na trg vračati »fizični« vlagatelji, torej tisti, ki kupujejo zlate palice, naložbene ploščice in kovance. Nekateri analitiki celo pričakujejo, da bodo na trgu z nakupi palic za zlate rezerve nekoliko posredovale celo centralne banke.
Cena zlata se je tako v četrtek povzpela na več kot 1445 dolarjev za unčo, analitiki pa menijo, da bo srednjeročno ostala nad mejo 1400 dolarjev, če le ne bo upadlo tudi zanimanje za fizično zlato. Tega zdaj največ kupujejo vlagatelji v Indiji in na Kitajskem.
Na trgu v Hongkongu, ki je najpomembnejša vstopna točka za naložbeno zlato na Kitajsko, se je zanimanje celo tako povečalo, da se je premija, ki jo trgovci zaračunavajo za takojšnjo dobavo zlatih palic, povzpela na tri dolarje za unčo.
