Skrbi upad podjetnikov z visokošolsko izobrazbo

Ljubljana – V primerjavi z letom 2012 se je lani v Sloveniji povečal delež nastajajočih in novih podjetij, in sicer s 5,42 odstotka na 6,45 odstotka. Žal pa se še nadaljuje trend upadanja zaznavanja poslovnih priložnosti v okolju, lani je padel z 20 na 16 odstotkov.

Tako ugotavljajo raziskovalci Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki so pripravili študijo Spregledan podjetniški potencial mladih: GEM Slovenija 2013. Največ zgodnje podjetniške aktivnosti je bilo v zadnjih dveh letih zaznati v starostni skupini od 35 do 44 let. Teh podjetnikov je skoraj 33 odstotkov. »Sklepamo lahko, da je takšen trend povezan s skrb vzbujajočim večanjem brezposelnosti mladih, ki velja tako za Slovenijo kakor tudi za celotno Evropsko unijo,« ugotavljajo raziskovalci, ki jih vodi profesor Miroslav Rebernik. Tudi v skupini ustaljenih podjetij je najbolj zastopana starostna skupina podjetnikov med 35. in 44. letom. Sledi ji skupina podjetnikov v starostnem obdobju od 45. do 54. leta. Skupaj predstavljata 67,34 odstotka podjetniške aktivnosti ustaljenih podjetnikov.

Znatno nižji od splošnega povprečja je delež mladih ustaljenih podjetnikov v starosti od 25 do 34 let, k jih je v Sloveniji le dobrih sedem odstotkov, medtem ko se v preostalih proučevanih skupinah držav ta delež giblje med 11 in 17 odstotkov. Še zlasti pa skrbi, da že drugo leto zapovrstjo občutno pada delež nastajajočih in novih podjetnikov z visokošolsko izobrazbo. Z 42,4 odstotka v letu 2012 se je delež najperspektivnejše skupine zgodnjih podjetnikov zmanjšal na samo 29,3 odstotka. Delež podjetnikov z visokošolsko izobrazbo upada tudi pri ustaljenih podjetnikih, kjer se je ta v primerjavi z letom 2012 zmanjšal z 29,2 na 24,9 odstotka. Z razvojnega vidika gledano je to zmanjševanje zelo nevarno, saj očitno podjetniški procesi ne zajamejo dovolj najbolj obetavne skupine potencialnih podjetnikov, opozarjajo raziskovalci.

Da bi ta trend zaustavili, je treba ustvariti primerne pogoje, da bodo talentirani posamezniki svoja podjetja ustanavljali in razvijali v Sloveniji, svetujejo. Nujno je treba zato izoblikovati povezovanje vseh akterjev podjetniškega ekosistema, in sicer na ustreznih sodobnih programih, ki bodo uveljavljali sodobno podjetniško politiko, ki v ospredje postavlja podpiranje podjetniškega talenta, kreiranje učinkovitega ekosistema za zagonska podjetja in podjetja, ki so sposobna preboja in rasti. Dolgoročno je treba tako pozornost od »malega gospodarstva« preusmeriti na podjetnika in razumeti, da je podjetništvo osebna izbira in vselej lokalno ugnezdeno, še poudarjajo raziskovalci.

Raziskava GEM poleg anketiranja odraslih vključuje tudi mnenja strokovnjakov o specifičnih pogojih delovanja določenega nacionalnega gospodarstva in temeljni okvirni pogoji za podjetništvo v Sloveniji so bili lani ponovno ocenjeni zelo kritično. Najvišjo povprečno oceno si je na lestvici od 1 do 5 prislužil okvirni pogoj dostop do fizične infrastrukture, potrebne za poslovanje podjetij (3,89), najnižjo pa pogoja, ki se nanašata na zasnovanost in vodenje vladne politike v podporo novih in rastočih podjetij (1,91) in razpoložljivost različnih finančnih virov.