Slabe odločitve so rezultat neznanja, ne neodgovornosti

Finančna pismenost v Sloveniji je slaba, posebno med mladimi, starejšimi ... Pogovarjali smo se z Aleksandro Babić iz MasterCarda, kjer so podprli projekt Denar nima idej, s katerim so organizatorji poskušali mladim približati ravnanje z denarjem.

Mladi, predvsem študentje, so na začetku svoje finančno samostojne poti, zato je ključno, da čim prej osvojijo temeljna znanja in orodja za ravnanje z denarjem, da bodo lahko sprejemali dobre in premišljene finančne odločitve, pojasnjuje Babićeva. V družbi razvijajo izobraževalne programe za mlade, ki jih prilagodijo potrebam posameznega trga. V Sloveniji začnejo študentje že zelo zgodaj služiti denar, zato se program Denar nima idej nekoliko bolj osredotoča na upravljanje prihodkov in odhodkov.

Ali je po vašem mnenju slaba finančna pismenost še posebno pereča težava ravno med mladimi? Katere so tiste skupine, ki so finančno najmanj ozaveščene in kako se to kaže?

Težava ni zgolj v ozaveščenosti posameznikov, ampak tudi v porastu finančnih produktov in njihovi kompleksnosti ter pomanjkanju izobraževalnih programov, ki bi ponudili temeljna znanja in orodja za upravljanje posameznih produktov. Potreba po finančnem izobraževanju postaja vse večja, in to pri različnih starostnih skupinah. Mladi so seveda specifična skupina, saj se prvič srečujejo z različnimi finančnimi produkti in tako spoznavajo odgovornost, ki jih prinaša samostojno življenje. To se največkrat kaže v nepremišljenih odločitvah, ki jih starši velikokrat poimenujejo za »neodgovorne«, vendar tu ne gre za neodgovornost, ampak predvsem za pomanjkanje znanja.

Katere so najpogostejše težave mladih pri ravnanju z denarjem?

Najpogostejša težava je, da se z osebnimi financami ne ukvarjajo in o njih ne razmišljajo, s tem pa je povezano tudi slabo poznavanje finančnih produktov. Program Denar nima idej nam je bil všeč, ker ne le izboljšuje finančno pismenost mladih, ampak jih pripravlja za samostojno finančno življenje. To je tudi naše poslanstvo, zato smo se odločili program podpreti. Poleg tega program podaja mladim zelo koristne napotke, denimo, kako ravnati z denarjem na potovanjih in na kaj moramo biti pozorni pri spletnem nakupovanju, kar sta pomembni področji v življenju mladih.

Kakšne pa so vaše izkušnje o finančni pismenosti v regiji?

Še vedno opažamo, da potrošniki ne poznajo najbolje finančnih produktov ter njihovih ključnih lastnosti in prednosti, zato jih poskušamo izobraziti predvsem na tem področju. To počnemo na ozaveščevalnih kampanjah, z informativnimi materiali, letos pa deloma tudi z izobraževalnim programom. V prihodnje si želimo, da bi lahko razvili več finančnih izobraževalnih programov, ki bi naslavljali različne ciljne skupine.

Kako pametno ravnati z denarjem? Katerih je pet ključnih točk, ki jih moramo upoštevati?

Prvi korak je, da se zavedamo, da moramo svoj denar upravljati, kar uči tudi program Denar nima idej. Z večjim pregledom nad denarjem lahko namreč izboljšamo svoje finančno stanje. Pomembno je tudi, da redno beležimo svoje prihodke in izdatke. To lahko storimo z vodenjem stroškovnika, svojo porabo pa lahko spremljamo v e-banki ali z mesečnimi kartičnimi izpiski. Pomembno je tudi, da uporabljamo finančne produkte, ki najbolj ustrezajo našim navadam, potrebam in trenutnim finančnim zmožnostim, ter da smo seznanjeni s ključnimi lastnostmi plačilnih sredstev, ki jih uporabljamo. In ne nazadnje je pomembno, da živimo v okviru svojih trenutnih zmožnostih in s svojim denarjem ravnamo premišljeno, če pa imamo dolgove, jih poskušamo redno odplačevati.