Tiskane izdaje
Ljubljana − Brazilija je trg, na katerega naj računajo tudi slovenska podjetja, je ugotovitev z današnjega posveta, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenij (GZS). Slovenija je lani v Brazilijo izvozila za 861,1 milijona dolarjev blaga, največ, osem odstotkov strojev, od tam pa uvozila za 340 milijonov dolarjev blaga, od tega 90 odstotkov kave in soje. Letošnje poslovanje z Brazilijo je še boljše, saj je Slovenija v treh mesecih izvoz v Brazilijo povečala za 15 odstotkov, kar je največ med državami BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika).
O priložnostih in ovirah, ki jih lahko pričakujejo slovenski izvozniki pri poslovanju v Braziliji, ter o poslovnih zakonitostih v tej veliki državi južnoameriški državi, so spregovorili dr. Antonio Gelis-Filhe s fakultete za management v Sao Paulu, Daniela A. Marc iz ajdovske družbe BIA Separations in Ernest Žejn iz jeseniške družbe Žejn. Brazilija je zelo heterogena država. Je največja in najbolj naseljena južnoameriška država. Ima površino 8,5 milijona kvadratnih kilometrov in 200 milijonov prebivalcev. Razdeljena je na 26 zveznih držav in en zvezni okraj (Distrito federal), ki so združeni v pet večjih pokrajin. Vsaka zvezna država ima svoj pravosodni sistem.
Veliko naravnih bogastev
Brazilija sodi v skupino hitro razvijajočih se držav, tako imenovanih BRICS. Aprila letos je njem bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca dosegel 12.500 dolarjev, do leta 2019 pa načrtujejo, da se bo povečal na 15.500 dolarjev na osebo. Dr. Antonio Gelis-Filhe pravi, da je Brazilija za poslovanje dokaj neurejena država, vendar je hkrati velika priložnost za zaslužek, ki ga ni mogoča zaslužiti na hitro. Seveda je v Braziliji priložnost tudi za slovenska podjetja.
Brazilija je država velikih nasprotij ter globoko in hitro spreminjajoča se država, ki želi biti most med razvitim zahodom in hitro razvijajočimi se državami BRICS, vendar rezultat teh sprememb še ni mogoče opredeliti, pravi dr. Antonio Gelis-Filhe, ki je opozoril tudi na nekatere stereotipe o Brazilcih, kot na primer, da vedno zamujajo na sestanke, da so leni, da imajo radi tujce ...
Brazilija je zelo bogata z naravnimi bogastvi. Je največji svetovni proizvajalec kave, sladkorja in pomaranč, pa tudi eden največjih proizvajalcev soje. Je tudi največji svetovni rejec živine. Gozdovi pokrivajo polovico države, ki je četrta največja izvoznica lesa na svetu. Brazilija je tudi velika industrijska država. Ima veliko rudnih bogastev. Je velik izvoznik železa in eden od glavnih proizvajalcev aluminija.
Stotine milijard tujih vlaganj
Pomembnejše industrijske panoge so tekstilna, letalska, farmacevtska, avtomobilska in kemična industrija ter industrija papirja in celuloze. Veliko svetovnih proizvajalcev avtomobilov je v Braziliji že postavilo svoje proizvodne obrate. Industrijski sektor zaposluje dobro petino prebivalstva, storitveni 60, kmetijstvo pa 15 odstotkov. K BDP največ prispevajo storitve, 69 odstotkov, industrija 25 in kmetijstvo šest odstotkov.
V Brazilijo tuji vlagatelji zelo veliko vlagajo, in sicer največ v naftno industrijo in plin (v obdobju 2009-2012 so v to dejavnost vložili 318 milijard dolarjev, v obdobju 2014-2017 pa naj bi še 488 milijard), saj si Brazilija prizadeva, da bi postala samozadostna pri oskrbi z nafto. V rudnike so tuji vlagatelji v letih 2009-2012 vložili 50 milijard dolarjev in še 54 milijard jih bodo v letih 2014-2017. Na tretjem mestu glede tujih vlaganj je avtomobilska industrija, v katero so v letih 2009-2012 vložili 46 milijard dolarjev, 74 milijard pa jih bodo v letih 2014-2017. Sledijo elektro energetika (176 + 172 milijarde), telekomunikacije (95 + 123 milijarde) ter cestna, železniška, pristaniščna in letališka infrastruktura. Pomemben je tudi turizem.
