Slovenijo vleče iz blata samo izvoz

Veljko Bole na poslovni konferenci o aktualnih prednostih in slabostih slovenskega gospodarstva. ECB o pospeševanju rasti.

Objavljeno
20. november 2014 23.08
Mojmir Mrak (Ekonomska fakulteta) na mednarodni konferenci Strukturni izzivi slovenskega gospodarstva. Ljubljana, Slovenija 8.julija 2014.
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Portorož – Izvoz v Sloveniji narašča hitreje kot v evrskem območju, zdaj je realno za 15 odstotkov večji, kot je bil pred začetkom krize, in brez njega bi zdaj imeli bistveno večje težave kot sicer, je na portoroški poslovni konferenci povedal ekonomist Veljko Bole.

Bole, ki velja za trenutno najbolj vplivnega ekonomskega svetovalca vlade, med prednosti najnovejše pospešitve slovenskega gospodarstva prišteva hkratno izboljšanje vseh oblik porabe razen trošenja države, krepko izvozno povpraševanje, nižanje stroškov dela, pospešeno razdolževanje podjetij in vse večjo finančno neodvisnost dobrih, predvsem izvoznih podjetij. Opozoril pa je tudi na slovenske šibke točke: veliko odvisnost od izvoznih trgov, pešanje bančnega kreditiranja, samo začasen pospešek pri gradbenih naložbah, veliko finančno odvisnost manjših in srednjih neizvoznih podjetij – poudaril pa je tudi tegobe javnega sektorja, ki da je zaradi našega presežnega primanjkljaja v primežu zahtev evropske komisije.

Bole še opozarja, da banke tudi po dokapitalizaciji dajejo še manj posojil podjetjem, ta pa imajo, gledano v celoti, čedalje več prihrankov in kopičijo depozite. Glede gospodarskih napovedi je navedel le združeno napoved Consensusa, ki nam za letos obeta 1,4-, za prihodnje leto pa 1,1-odstotno gospodarsko rast. Na vprašanje, kako nas bo prizadela ukrajinska kriza, pa Bole pojasnjuje, da Rusiji grozi v nekaj letih padec BDP za osem odstotkov, kar bi za Slovenijo pomenilo znižanje obsega BDP za 0,8 odstotka, Bole pa je prepričan, da se bodo naši izvozniki že znašli, kot vedno.

Na konferenci, ki jo pripravljata ljubljanska ekonomska fakulteta in časnik Finance, so govorili tudi o žgoči evropski temi, povečanju slabotne gospodarske rasti v državah evroobmočja. »BDP v evrskih državah je še vedno pod ravnijo iz predkriznega leta 2008. Pred krizo je potencialna gospodarska rast v evroobmočju znašala povprečno 2,25 odstotka, zdaj pa le še od 0,5 odstotka do odstotek na leto, V evrskih državah je brez dela 18 milijonov ljudi, od tega tri milijone mladih, med katerimi je stopnja brezposelnosti kar 23-odstotna,« je povedal Gilles Noblet, namestnik direktorja za mednarodne in evropske odnose v ECB.

Priporočila ECB

In kaj pripravljajo v ECB za izboljšanje naših gospodarstev? Ob tem, da so že znižali obrestne mere skoraj do dna, zdaj bankam posojajo denar pod pogojem, da ga te posojajo naprej podjetjem in prebivalstvu – in tu so že spodbudni rezultati, ugotavlja Noblet. Priporočajo fiskalno politiko, ki bo prijazna do gospodarske rasti: tu je glavni instrument privatizacija, ki ima, tako Noblet, dvojne pozitivne učinke, saj zmanjšuje javni dolg in spodbuja rast. Sicer pa ima ECB mandat, da vzdržuje raven inflacije, ki je malo pod dvema odstotkoma na leto, saj zmerna inflacija podpira rast. Zdaj je evrsko območje povsem blizu deflacije, zato si bodo v ECB, naj se sliši še tako paradoksalno, prizadevali povišati stopnjo inflacije. Že to, da visoki predstavniki ECB zadnje čase toliko govorijo o gospodarski rasti, je zelo pomemben premik, je ugotovil Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete in Nobleta povprašal, ali to pomeni, da ECB spreminja svoj mandat, ki ji nalaga samo inflacijski cilj, ne pa cilj gospodarske rasti. Noblet je pojasnil, da bi bila za kaj takega potrebna sprememba evropske pogodbe.