Slovenski gospodarstveniki prisegajo na kupce v EU

Ljubljana – Za večino slovenskih izvoznikov bo tudi v prihodnje najbolj zanimiv trg EU, med drugimi območji pa trgi Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, države na območju nekdanje Sovjetske zveze, severna in južna Amerika, Japonska, Južna Koreja, arabske države in BRIKS. Med posameznimi državami pa so za naša podjetja najbolj zanimive Nemčija, Avstrija in Rusija.

To je pokazala anketa, ki so jo naredili v Centru za mednarodno poslovanje (CEMP) pri GZS in v kateri je sodelovalo malo več kot sto podjetij, od katerih jih 85 odstotkov že zdaj izvaža. Pravzaprav je bil namen ankete ugotoviti potrebe slovenskih podjetij pri internacionalizaciji in kako so podjetja zadovoljna s storitvami CEMP, da bi ta lahko še bolj prilagodil svoje dejavnosti njihovim potrebam, zlasti pri vstopanju na tuje trge.

Med glavnimi tujimi trgi, kjer poslujejo slovenska podjetja, so še vedno najmočnejši bližnji trgi, kot so Nemčija (na nemškem trgu je prisotnih 39 odstotkov anketiranih podjetij), Avstrija (36 odstotkov), Hrvaška (32 odstotkov) in Italija (29 odstotkov). Sledita še dva trga na območju nekdanje Jugoslavije, in sicer srbski, na katerem je navzoča petina anketiranih podjetij, ter Bosna in Hercegovina (19 odstotkov). Na trgih ZDA in Francije je prisotnih 11 odstotkov anketiranih družb, Švice, Velike Britanije in Rusije pa desetina.

Glede načrtov je 70 odstotkov podjetij odgovorilo, da bo tudi v prihodnje zanje najbolj pomemben trg EU. Zelo zanimivi so še vedno trgi Vzhodne Evrope (nekdanja Jugoslavija in okoliške države), kjer si želi v prihodnje poslovati 53 odstotkov anketiranih podjetij. Sledijo trgi na območju nekdanje Sovjetske zveze (27 odstotkov), oddaljeni razviti trgi – Severna in Južna Amerika, Japonska in Koreja (četrtina), arabski trgi (19 odstotkov), trgi BRIKS (devet odstotkov), oddaljeni trgi v razvoju, denimo Vietnam, Kambodža, Indonezija, Afrika, Pakistan (osem odstotkov) in Afrika (trije odstotki). In kako so podjetja zadovoljna s storitvami GZS? Slaba polovica (46 odstotkov) jih je odgovorila, da so jim k uspešnejšemu poslovanju v tujini pripomogli izobraževalno-informacijski posveti in delavnice; 36 odstotkov jih je najbolj zadovoljnih z obveščanjem o poslovnih priložnostih, mednarodnih razpisih in javnih naročilih; 33 odstotkov družb je najbolj zadovoljnih z izhodnimi delegacijami, le odstotek manj pa z nasveti, ki jih dobijo ob neposrednih stikih s svetovalci.

Za 29 odstotkov anketiranih družb je pri pridobivanju tujih kupcev zelo pomembno poslovno mreženje, za 27 odstotkov vhodne delegacije tujih poslovnežev, za 22 odstotkov pridobivanje individualnih informacij iz publikacij in gradiv, za 16 odstotkov analize o tujih trgih itn.

Anketa je tudi pokazala, da je najlažja in najzanesljivejša pot do tujih kupcev mreženje s trgovinskimi posredniki in agenti, pa tudi mreženje med samimi podjetji.

Sicer pa bo GZS, kot pravijo v centru za mednarodno poslovanje, tudi v prihodnjem letu nadaljeval s programom »Go International Slovenia«, katerega namen je povečanje prisotnosti našega gospodarstva na tujih trgih (rast izvoza in števila izvoznikov), razpršitev izvoznih trgov ter posledično krepitev konkurenčnosti slovenskih izvoznikov. Dejavnosti, ki jih načrtujejo za letos, so vključene v program partnerstvo za razvoj internacionalizacije Mednarodni izzivi 2013, ki ga pripravljajo in usklajujejo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. In predstavnica GZS bo tudi ena od osmih članov sveta agencije Spirit, ki bo začela delati 1. januarja prihodnje leto; naj spomnimo, da gre za združitev Japtija, STO in agencije TIA.