Tiskane izdaje
Nemčija se je na jedrsko nesrečo v Fukušimi leta 2011 odzvala precej burno. Zaprtje vseh jedrskih elektrarn se je sprva zdelo precej drastičen ukrep, skoraj na meji norega, in že na začetku je bilo jasno, da bo odločitev celovito spremenila nemški energetski sektor.
Tranzicija v obnovljive vire energije se je začela hitro, saj se leto 2022, ko bodo dokončno zaprli vse jedrske elektrarne, nezadržno bliža. »Nora« odločitev je seveda za seboj prinesla posledice, ki jo zdaj občutijo nemški energetski velikani.
Nemčija je imela 17 delujočih jedrskih elektrarn, ki so v lasti družb RWE, E.ON, Vattenfall in EnBW, skupaj pa so proizvedle 23 odstotkov nemške energije, medtem ko so vetrna, sončna in hidroenergija leta 2011 proizvedle skupaj okoli 17 odstotkov energije.
Le dobra tri leta pozneje se je pridobljena energija iz obnovljivih virov povzpela na skoraj 25 odstotkov vse proizvodnje in so na dobri poti doseči cilj 50 odstotkov v desetih letih. Transformacija seveda ni poceni, kar je prvi občutil gigant RWE.
Prvič po letu 1949, ko so strmoglavljene cene električne energije poskrbele za velike izgube energetskih velikanov, je lani imel izgubo v višini 2,76 milijarde evrov, pri prihodkih 54,1 milijarde evrov. To je tudi največja uradna izguba kateregakoli nemškega energetskega podjetja. Tako kot konkurent E.ON tudi RWE zapira nedobičkonosne elektrarne, zmanjšuje stroške in namerava odpustiti do deset odstotkov zaposlenih. RWE jedrske elektrarne nadomešča z vetrnimi, sončnimi, vodnimi ter plinskimi in na premog. Prav zadnje so precej aktualne zaradi nizkih cen plina in premoga, plinske pa so z dosegljivo tehnologijo tudi dovolj do okolja prijazne in se gradijo tudi po drugih evropskih državah.
-------------------------------
Mnenje, izraženo v tem članku, je mnenja avtorja in ne odraža mnenje podjetja, v katerem je zaposlen.
