Tiskane izdaje
Ljubljana - V času, ko uprava Aerodroma Ljubljana (AL) išče soglasje lastnikov za razširitev potniškega terminala na Brniku, lastniki testirajo voljo za odprodajo družbe.
Slovenska odškodninska družba, ki obvladuje 6,82-odstotka Aerodroma Ljubljana, je po dosegljivih informacijah že poslala vabila za oblikovanje prodajnega konzorcija. »Konzorcij še ni oblikovan, smo pa poslali vabila, povečini državnim solastnikom, ali so pripravljeni sodelovati v konzorciju za prodajo z namenom, da dosežemo čim višjo ceno pri prodaji,« je povedal vir blizu Soda.
Testiranje terena za prodajo se začenja v času, ko uprava AL sama testira voljo lastnikov za širitev družbe. Gre za izgradnjo drugega potniškega terminala, ki bo po sedanjih izračunih stal 57 milijonov evrov in bo daleč največja naložba v zgodovini družbe.
Odprodaja družbe in vlaganje v njeno infrastrukturo se sicer časovno izključujeta, saj potencialnim kupcem ni v interesu, da se med prodajnim postopkom spreminja vrednost nakupne tarče. Po drugi strani je Sod zavezan k spoštovanju odločitev državnega zbora, ki je pred časom podprl prodajo 15 državnih podjetij, tudi Aerodroma Ljubljana. Veliko maneverskega prostora torej ni. "Prodaja Aerodroma Ljubljana naj bi se končala do konca leta 2014," je še poudaril naš vir.
Več o tem, kakšne namene ima država kot glavna lastnica Aerodroma Ljubljana bo najverjetneje znano po 16. septembru, ko bodo lastniki AL na skupščini odločali o gradnji novega potniškega terminala. Terminal 2 se bo raztezal na dobrih 31.000 kvadratnih metrih površin in bo po sedanjih načrtih lahko sprejel in odpravil 1800 potnikov na uro. Za primerjavo; zdajšnji terminal na Brniku sprejme 350 potnikov na uro. Lani je čez letališče potovalo približno 1,2 milijona potnikov, daleč največ (1,67 milijona) pa leta 2008, ko je Slovenija predsedovala EU.
Upravi Aerodroma Ljubljana se s pridobivanjem soglasja za gradnjo novega potniškega terminala mudi. Za gradnjo (za zdaj) 57-milijonske naložbe ima namreč že odobrenih 14,1 milijona evrov evropskih sredstev, vendar časa za njihovo črpanje ni več veliko. »Poraba teh sredstev je pogojena z dokončanjem gradnje potniškega terminala do konca leta 2015,« je v gradivu za skupščino opozorila uprava AL.
Opozarja tudi na druge konkretne finančne in tržne posledice, če soglasja za gradnjo ne bo. Kot skrajna možnost bi družba šla v obnovo obstoječega terminala, zgrajenega leta 1973, vendar bi to stalo dobrih deset milijonov evrov, ne da bi bile s tem povečane zmogljivosti letališča. Presojati bi morali tudi upravičenost 2,4 milijona evrov, kolikor je družba že porabila za projektno iz investicijsko dokumentacijo za terminal 2.
Grozi tudi počasno upadanje prometa in odliv potnikov na okoliška letališča, ki so večinoma že vsa posodobljena in razpolagajo z ustrezno infrastrukturo. »Odstop od gradnje bi tudi onemogočil izvedbo projektov medcelinskega prometa, za katere v sedanjem terminalu ni prostorskih in tehnoloških možnosti,« lahko preberemo v gradivu.
Največji lastnik Aerodroma Ljubljana je država s 50,67-odstotnim deležem. Med desetimi največjimi lastniki so še Kapitalska družba (7,36 odstotka), Slovenska odškodninska družba (6,82 odstotka), Zavarovalnica Triglav (3,98 odstotka), Publikum Trezor (2,72 odstotka), KD Rastko (1,44 odstotka), Salink Limited (1,43 odstotka), Abanka (1,30 odstotka), delniški podsklad NFD 1 (1,07 odstotka) in KD Galileo (0,73 odstotka). Spomnimo še, da je država ta hip brez glasovalnih pravic; če država za glasovanje na skupščini ne bo dobila dovoljenja ATVP, bo usoda Terminala 2 povsem v rokah manjšinskih delničarjev.
