Zaradi čedalje večjega obsega del in večje količine paketov je pred kratkim svoj sortirni center na letališču Köln/Bonn povečal UPS, posodobitve in dograditve osrednjega evropskega sortirnega centra v Leipzigu pa se je lotil tudi DHL. To sta največji svetovni družbi za ekspresno mednarodno dostavo pošiljk, s katero se ukvarjajo tudi TNT in FedEx in še nekatere družbe.
Ameriški velikan za ekspresno dostavo pošiljk UPS je konec marca uradno odprl 200 milijonov dolarjev (145,1 milijona evrov) vreden razširjen del svojega evropskega centra za zračni promet na letališču Köln/Bonn v Nemčiji. Sortirni center UPS v Nemčiji je velik za 15 nogometnih igrišč.
Pakete usmerja 660
Sortirni center deluje v treh nadstropjih in ima okoli 660 skenerjev črtnih kod, časovno okno od prihoda pošiljk do odhoda traja največ tri ure in pol. V okviru centra deluje tudi carina. Povečanje sortirnega centra, ki je trajalo dve leti in je že prineslo 200 novih delovnih mest, je največja investicija UPS v infrastrukturo v zgodovini podjetja, s katero so si utrdili položaj največjega delodajalca na letališču Köln/Bonn. V sortirnem centru je že 2500 zaposlenih.
Sortirni center Köln/Bonn UPS uporablja kot mednarodno logistično središče za velike multinacionalke pa tudi za mala in srednja podjetja v Evropi. Z letališča opravijo 37 letov na dan, od tega je 17 letal lastniških, 20 pa jih deluje za UPS kot čarter. Hrup ob njihovem pristajanju so zmanjšali za 55 odstotkov s tako imenovanim gladkim pristajanjem (smooth landing), kar jim omogoča tudi manj izpustov in manjšo porabo goriva. Kar 90 odstotkov pristankov opravijo na tak način.
Cilj je 250 milijard evrov prometa na leto
UPS je na letališču Köln/Bonn navzoč od leta 1986. Za evropsko središče so ga izbrali zaradi centralnega položaja, saj je približno enako oddaljen od vseh drugih njegovih regijskih centrov, zaradi ugodnih vremenskih razmer, možnosti širitve, letaliških stez, ki omogočajo pristajanje velikih tovornih letal, možnosti 24-urnega delovanja in dovolj delovne sile. Sicer ima UPS velika mednarodna logistična središča še v ZDA, Hongkongu, Šenzenu, ki je središče za Azijo, in v Šanghaju.
Lani so imeli približno 40 milijard evrov prihodkov, od tega je paketni del prinesel večji del, okoli 33,7 milijarde evrov. Na letni ravni rastejo šestodstotno, je pa zaradi krize ta rast nekoliko počasnejša. Lani so prepeljali 4,3 milijarde paketov in dokumentov, kar pomeni 16,9 milijona na dan. V Sloveniji UPS zaposluje 50 ljudi in ima sortirni center na Brniku.
UPS se širi tudi s prevzemi. Vanje so vključena tudi logistična podjetja, specializirana za logistiko zdravil. V to panogo so usmerjeni od leta 2000, saj je to zadnja izmed panog, ki se je odločila za sodelovanje z zunanjimi izvajalci logistike. Med trendi, ki jim poskušajo slediti, sta tudi rast panoge e-trgovine, ta naj bi bila na leto od 13- do 15-odstotna, ter 250 milijard evrov prometa. Zato UPS tudi v tej panogi išče prevzemne tarče, predvsem tiste, ki se ukvarjajo s tako imenovanimi storitvami B2C (Business-To-Consumer), saj bi radi izkoristili priložnosti, ki jih prinaša rast e-trgovine.
Globalni in regionalni logistični centri
Kot rečeno, se je posodobitve in dograditve osrednjega evropskega sortirnega centra na letališču v Leipzigu lotil tudi nemški Deutsche Post DHL. Gre za enega od treh velikih sortirnih centrov DHL, ki tvorijo hrbtenico njegovega globalnega omrežja. Druga dva sta v Cincinnatiju za ameriški trg in Hongkongu za azijskega. Poleg teh treh imajo še 15 regionalnih centrov. Letališče v Leipzigu so za osrednji evropski sortirni center izbrali zaradi dobrih cestnih, železniških in letalskih povezav in možnosti za nadaljnji razvoj. Pogodbo z letališčem imajo podpisano do leta 2035, kar jim omogoča dolgoročno načrtovanje razvoja.
Širitev sortirnega centra v Leipzigu vključuje gradnjo novega skladišča površine 40.000 kvadratnih metrov, kar bo skoraj podvojilo zdajšnje zmogljivosti, in vgradnjo sodobnega sistema za ravnanje s paketi. Večja bo tudi parkirna površina za tovornjake, površina za pisarne pa bo merila manj kot 4000 kvadratnih metrov. Zaradi povečanja zmogljivosti bodo v centru potrebovali približno 400 novih delovnih mest.
V eni noči lahko preskrbijo
Standardne, nosljive pošiljke, ki običajno tehtajo manj kot 32 kilogramov, bodo avtomatsko obdelane na sortirnih trakovih. Prevelike ali pretežke (nenosljive) bodo obdelovali na posebnem mestu. Med takšne sodi na primer zabojnik jumbo jeta, tako imenovani Unit Load Device (ULD), ki lahko vsebuje do sedem ton tovora.
Zdaj v sortirnem centru dela več kot 3500 ljudi, po posodobitvi jih bo še 400 več. DHL je v sortirni center v Leipzigu od leta 2008 investiral 510 milijonov evrov, za posodobitev pa bo odštel 150 milijonov evrov. Delo na novih objektih se je začelo v drugi polovici decembra lani, sortirni center pa bo začel delovati v zadnjem letošnjem četrtletju.