Število bank naj bi se sčasoma zmanjšalo

Umik banke s trga, razen pri stečaju družbe, ne sme voditi v spremembe pravnega položaja komitentov.

Objavljeno
15. april 2013 11.18
Andrej Motl, gospodarstvo
Andrej Motl, gospodarstvo
Predsednik uprave Banke Koper Giancarlo Miranda je pred kratkim dejal, da slovenski bančni sektor potrebuje konsolidacijo. Glede na BDP bi v Sloveniji zadoščalo od pet do deset bank. Korak v smeri konsolidacije lahko razumemo napovedano zmanjšanje obsega poslovanja Raiffeisen banke v Sloveniji.

Pri Raiffeisen Bank International (RBI) so lani napovedali, da se bodo umaknili iz množičnega poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji in da bodo svojo prisotnost na našem trgu do leta 2015 zmanjšali za dve tretjini. Kot enega izmed vzrokov za to odločitev so navedli tudi relativno nasičenost bančnega trga.

Na vprašanje, kako bo potekal prenos osebnih računov strank, kreditov in depozitov na drugo banko, so v Raiffeisen banki odgovorili, da bodo v okviru prestrukturiranja preverili tudi možnosti za prenos dela svojega portfelja, a nam več informacij o teh aktivnostih še ne morejo posredovati. Poudarjajo pa, da bodo o morebitnem prenosu stranke predhodno obvestili. Menda v Mariboru, kjer je sedež Raiffesen banke v Sloveniji, še ne vedo natančno, kakšne načrte imajo z njimi na Dunaju, za zdaj velja le, da prestrukturiranje bo, kakšno, pa še ne vedo, prav tako je za zdaj mogoče razumeti, da na nobenem področju ne bodo popolnoma ukinili poslovanja.

Banka lahko stranke »prenese« na druge banke

O tem, kakšne možnosti imajo banke na voljo, ko prilagajajo poslovanje, smo vprašali v Banko Slovenije (BS). Odgovorili so, da se ne glede na način zmanjšanja obsega oziroma prenehanja delovanja banke, razen pri stečaju družbe, pravni položaj komitentov ne sme spremeniti, sklenjene pogodbe in obveznosti pa morajo še naprej veljati v obstoječi obliki.

Banka lahko svoje terjatve in obveznosti do komitentov na druge subjekte prenese, če ti izpolnjujejo pogoje in imajo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, pravijo v BS. Pravijo, da se pri tem uporabljajo pravila obligacijskega zakonika o spremembi upnika ali dolžnika.

V primeru spremembe dejavnosti ali začetka postopka likvidacije mora banka nadaljevati svoje delo, a praviloma zgolj v obsegu, potrebnem za dokončanje poslov, pravijo na BS. Prenehanje dejavnosti je mogoče šele, ko so obveznosti banke do komitentov in obveznosti komitentov do banke v celoti izpolnjene.

Če banko prevzame druga družba, ta vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila banka, nanjo pa se prenesejo vse premoženje, pravice in obveznosti prevzete banke. Banke, ki se združujejo, morajo po zakonu svoje komitente obvestiti, če presežejo določeno mejo zajamčenih vlog, ki bi bila posledica združitve, še pojasnjujejo v BS.