Tiskane izdaje
V Studiu Moderna so polni idej o družbenoodgovornih akcijah. Pri oblikovanju strategije družbene odgovornosti sodelujejo vsi, večino družbenoodgovornih iniciativ pa dajo zaposleni. Predstavljamo jih nekaj.
»Imamo srečo, saj je menedžment, predvsem Sandi Češko, gonilna sila,« o oblikovanju družbenoodgovornih iniciativ pravi Živa Vadnov, ki poleg odnosov z javnostjo vodi tovrstne aktivnosti v podjetju. Za zdaj oddelka, posvečenega družbeni odgovornosti, nimajo, imajo pa ambasadorje. »Vemo, da smo še na začetku in da se da še veliko narediti,« pravi in dodaja, da je ključno vključevati zaposlene, teh je v Sloveniji 600, da vedo, kaj se dogaja, in da lahko sodelujejo.
Najbolj ponosni so na pobudi kolesarjenje na delo in zelenjava. »Oddelek Big fish je hotel narediti nekaj na temo rekreacije zaposlenih. Ker imamo lastna kolesa, smo se odločili spodbuditi kolesarjenje oziroma prihod na delo s kolesom in najbolj pridne tudi nagraditi s košarico eko pridelanega sadja,« o tem, kako je pobuda nastala, razlaga Živa Vadnov. Od prvega meseca lani julija do septembra, ko so akcijo končali, so od 20 kolesarjev prišli na več kot 80. »Razmišljali smo tudi o zimski alternativi, kot na primer carsharing, in še vedno razmišljamo, kaj bi, zato bomo za to zimo gotovo kaj pripravili,« dodaja sogovornica.
Stičišče vseh pobud
Iskanje pridelovalca, ki bi imel res ekološko sadje in raznovrstno ponudbo, je bila kar težka naloga, a ker je bilo sadje tako dobro, se je iz tega razvila še druga iniciativa. Povezali so se s slovenskimi pridelovalci sadja in zelenjave in dvakrat na mesec lahko zaposleni kupijo lokalno pridelano sadje in zelenjavo, ki jo okoliški kmetje pripeljejo pred stavbo. Prek Zavoda Viva, ki je nastal na pobudo Studio Moderna Storitve, bodo to idejo širili naprej. Pogovarjajo se s podjetji in z zadrugami, ki bi pomagale priti do kmetov, ki bi jim na tak način zagotovili odkup pridelkov.
»Sandi Češko je hotel, da naše aktivnosti združimo pod eno organizacijo. Hoteli smo narediti stičišče, kjer bomo pobude, ki jih na nas naslavljajo, povezali s podobnimi. Zavod Viva je valilnica idej, naš glas, komunikacijsko podporno okolje, kjer se povezujejo ljudje s podobnimi interesi,« o nastanku Zavoda Viva razlaga Vadnovova. Glavni namen je vzpostavitev platforme, ki bo v prihodnosti postala stična točka na presečišču med civilno družbo, zasebnim sektorjem in mediji. Definirali so tri področja delovanja: socialno podjetništvo in podjetništvo, samopreskrba s hrano in transparentnost ter dostopnost do informacij. Podprli so tudi prizadevanje društva Hospic za nadaljnje delovanje hiše Hospic z dobrodelnim gala koncertom.
Večerje Reinovator
Zasnovali so projekt delovnih večerij Reinovator, ki se je po besedah Anje Šerc iz zavoda oblikoval na podlagi sklepov pogovorov s široko mrežo posameznikov in posameznic okoli Zavoda Viva, ki prihajajo iz različnih ozadij – gospodarstva, nevladnega sektorja in medijev. »Temeljna ugotovitev je bila, da v naših skupnostih ne manjka potenciala za družbene inovacije, vendar se hkrati soočamo s pomanjkanjem partnerskega povezovanja, predvsem na področju sodelovanja gospodarstva z nevladnim sektorjem. Vprašanje, ki smo si ga postavili, je bilo, ali je sploh mogoče ta dva svetova povezati in kako ta proces začeti, torej, kako povezati kreativnost in inovativnost idej nevladnega sektorja na področju reševanja družbenih izzivov s podjetniškim in marketinškim znanjem gospodarstva, ki hoče aktivno prispevati k reševanju teh istih družbenih izzivov (brezposelnost, nizka stopnja samopreskrbe s hrano, transparentnost javnega življenja …),« razlaga Šerčeva.
Partnerstva prihodnosti
Namen dogodkov pri skupnem obroku je narediti prvi korak k večjemu zaupanju in prepoznavanju pozitivnega pomena izmenjave znanj za nove, trajnostne paradigme družbenega razvoja. Na podlagi sklepov serije teh dogodkov bodo začrtali smernice za partnerstva in pripravili pregled potrebnih znanj, ki bodo v prihodnosti doprinesla h krepitvi poslanstva civilne družbe in hkrati senzibilizirala gospodarstvo za potrebe in potenciale v lokalnem okolju. Dogodke oblikujejo sonaravno, saj je pogoj za gostitelja lokalno pridelana hrana, tako da je vključen samopreskrbni model.
Prva polovica leta je bila namenjena srečevanju iniciativ socialne ekonomije s predstavniki gospodarstva, civilnodružbenega podpornega okolja in medijev. »Jeseni bomo organizirali še dva dogodka za utrditev mentorske skupnosti, s katero hočemo narediti korak naprej od dogodkov, ki temeljijo le na enkratnem srečanju. Pri teh dveh dogodkih bomo stopili iz okvirjev izključno socialnega podjetništva ter k sodelovanju povabili tudi mreže oziroma inkubatorje za start-upe in mlade podjetnike,« razlaga Šerčeva.
Zaključni dogodek prve faze projekta je razpis natečaja za tri najboljše iniciative, ki bodo dobile finančno spodbudo in mentorstvo. Načrtovan je v novembru, sredstva za sklad pa zbirajo tudi s finančnim prispevkom udeležencev dogodka, ki vključuje plačilo večerje. Konec projekta bodo zaznamovali z aplikacijo za tablične računalnike, v kateri bodo predstavili konkretna partnerstva, ki so se zgodila kot posledica omenjenih dogodkov, sklepe ter nabor priporočil za partnerstva prihodnosti.
Prostovoljci za en dan
Na interni ravni so začeli okoljsko ozaveščati zaposlene – vse od optimalne rabe elektrike in vode, uporabe telekonferenčnega sistema namesto poslovnih poti (s čimer so ogljični odtis zmanjšali za 50 ton na leto oziroma za kar 20 odstotkov), umika plastike iz podjetja in namesto tega spodbujanja k rabi keramičnih posod, spodbujanja k ločevanju odpadkov in informiranja, uporabe recikliranega sanitetnega materiala, senzorskih svetilk, katerih delovanje prilagajajo dnevni svetlobi in se odzivajo na gibanje ter so zato energetsko varčnejše, do tega, da večino dokumentov lahko shranijo v elektronski namesto tiskani obliki in tako zmanjšujejo porabo papirja.
Zaposlene spodbujajo, da se en dan na leto udejstvujejo pri prostovoljnih projektih. Vse se je začelo pred dvema letoma s festivalom prostovoljstva, ki se ga je takrat udeležilo 60 zaposlenih. »Iz tega smo se veliko naučili in se trudimo narediti velik nabor aktivnosti, ki jih izvajamo kot prostovoljci,« pravi Živa Vadnov. Udeležili so se tudi akcije Očistimo Slovenijo. Postali so varuhi slovenskih tradicionalnih semen in jih podarjali za novoletna darila, ki so jih pakirali v Varstveno-delovnem centru Polž. Tako podjetje ustvarja ekosistem, ki ima širši pomen: so družbenoodgovorni tudi do okolja, v katerem delujejo.
Varuhi semen
Semen pa niso samo podarjali, ampak so jih tudi sejali, saj spodbujajo samopreskrbo in ekološko pismenost otrok ter si prizadevajo za uresničitev projekta šolskih ekovrtov. »Projekt šolskih ekovrtov hočemo spraviti v neki širši medgenercijski kontekst, kjer bi na primer povezali osnovne šole in domove za ostarele ter tako prenašali znanje na mlajše rodove,« razlaga sogovornica.
Idej ne zmanjka. Razmišljajo še o ekočistilnici za zaposlene, ki bi prinesli oblačila v službo in jih potem tu tudi pobrali. »S tem jim prihranimo čas za opravke, ki ga lahko preživijo z družino,« pravi Živa Vadnov.
Dostop do mentorstva in znanja
Skrbijo tudi za dostop do znanja in mentorstva. Češko je mentor številnim mladim, prav tako pa vsako leto prirejajo konferenco o družbeni odgovornosti na Bledu, ki se je začela kot zaveza Clinton Global Iniciative, katere član je Sandi Češko. »Z njo bi radi povedali, kaj je DO, kakšne so dobre prakse, kako lahko posamezniki prispevajo. Pravzaprav gre za delitev in izmenjavo znanja, za prestop meja. Radi bi, da konferenca postane platforma za širjenje idej, da se lahko podjetja in posamezniki pridružijo nekaterim idejam ali pa določene ideje sami implementirajo,« razlaga Vadnovova. Letos so se povezali z nevladno organizacijo Ekvilib Inštitut, ker so hoteli pokazati, kako lahko podjetje sodeluje z neko neprofitno organizacijo v smislu delitve znanja in zbiranja idej.
So partnerji z večjimi in manjšimi organizacijami, med katerimi je tudi Ashoka, ki pripravlja European Employment Initiative, neke vrste priročnik z to, kako zaposliti brezposelne, in sicer po principu dobrih praks. Zbrali so 25 najbolj uspešnih socialnih podjetnikov, ki delujejo na področju zaposlovanja. Na podlagi njihovih izkušenj in znanja bodo pripravili priročnik, ki bi ga lahko uporabljale države, ki se spoprijemajo z veliko brezposelnostjo, in te prakse prek partnerjev vpeljali.
