Težave z zavarovanjem državnih poroštev za gradnjo TEŠ6

Med referendumom in poroštvi: ministrstvo za finance pa proučuje različne možnosti za jamstvo TEŠ do države.

pon, 05.11.2012, 21:00

Ljubljana – »Alstom hoče najti najboljšo rešitev za nadaljevanje projekta, čeprav z zmanjšanim obsegom dela na gradbišču, dokler naročnik ne zagotovi financiranja projekta,« sporoča francoski dobavitelj tehnološke opreme za TEŠ6. Ministrstvo za finance pa proučuje različne možnosti za jamstvo TEŠ do države.

Glede na to, da je Alstom 1. novembra napovedal suspenz del, ker do večkrat preloženega, na koncu pa za konec oktobra dogovorjenega roka, TEŠ ni poravnal 154 milijonov evrov zapadlih obveznosti, so v Šoštanju po praznikih nestrpno gledali na gradbišče, da bi videli, kaj bo suspenz pomenil v praksi. Iz TEŠ so nam sporočili, da je vseh delavcev, Alstomovih in drugih, približno desetina manj kot po navadi.

Do zdaj so aktivnosti na gradbišču potekale zelo dobro, tako da se je projekt izvajal celo hitreje, kot je bilo načrtovano, pravijo v Alstomu. »Jasno je, da v TEŠ iščejo rešitev, vsi pa si želijo nadaljevati projekt. Suspenz se je začel z minimalnimi ukrepi, da bo škoda čim manjša in da bo čim manj težav s ponovnim polnim zagonom del,« so se na zaplet odzvali Francozi. Ugotavljajo, da čeprav zakon o poroštvu velja že od 1. avgusta, se pri financiranju projekta še vedno pojavljajo nekateri problemi.

Izsiljevanje ali prazna malha

O razlogih, zakaj se v zvezi s poroštveno pogodbo zatika, so bili na ministrstvu za finance doslej skrivnostni. Finančni minister Janez Šušteršič je dejal le, da se o tem še pogajajo. Iz njegovega resorja so danes sporočili le, da »je pri tako velikem poroštvu treba najti tudi ustrezno zavarovanje. Poleg tega je bilo treba preveriti tudi doseganje emisij CO2 v skladu z zadnjim noveliranim investicijskim programom.«

Začuda je bil Šušteršič precej bolj zgovoren za velenjsko lokalno televizijo VTV, kjer je pojasnil, da se s HSE pogovarjajo o poroštveni pogodbi, za katero pa morajo zagotoviti zavarovanje: »Holding je že zdaj vse premoženje porabil za garancije, zato je težko najti rešitev.« Na današnjem odboru za finance in monetarno politiko, ki je obravnaval zahtevo po referendumu o državnem holdingu, je Šušteršič dejal, da bi nas ta pot lahko pripeljala do tega, da državna poroštva ne bi bila nič vredna. Po vložitvi zahteve za razpis referenduma so se donosi slovenskih obveznic povečali za pol odstotne točke, kar lahko privede do ponovnega zniževanja bonitetnih ocen. Za VTV je še prej pojasnil, da so zakon o državnem holdingu sprejeli tudi zato, da se takšne neracionalne investicije, kot je TEŠ6, ne bi več ponavljale. Nato se je vprašal, ali je odgovorno, da dajemo poroštvo, če se ne spremeni upravljanje državnega premoženja.

Nerazumljive težave

Srečko Meh
(SD), ki je tudi podpisal zahtevo za referendum, se nad ministrovim stališčem čudi: »Vlada od julija ni bila sposobna priskrbeti za 440 milijonov evrov ugodnega posojila poroštev, če poenostavim, hitro pa je našla za štiri milijarde poroštev za slabo banko.«

Novi generalni direktor HSE, ki je funkcijo nastopil ravno danes, Blaž Košorok, pa pravi, »da se HSE ne bi smelo obravnavati politično, temveč kot strateško naložbo države za varno preskrbo z energijo. Če tu klecnemo, bodo težave. Na razpolago imamo ugodno posojilo EIB in EBRD, težava je le, da so v ozadju komercialne banke, ki zahtevajo jamstva. Ministrstvo za finance mora vladi poslati tri pogodbe; zakaj jih ne, mi ni znano. Vse je pripravljeno, osnutki pogodb so napisani, pogoji so izpolnjeni, zgodi pa se nič. Zavedati se je treba, da brez poroštva TEŠ računov dobaviteljev ne more plačati. S tem bi zašel v finančne težave, porok za njegove obveznosti pa je najprej HSE, prek njega pa tudi država kot stoodstotna lastnica.«

Če vlada do konca meseca ne bo izvršila zakona o poroštvih, tega denarja ne bo več na voljo, projekt pa bo ostal na pol poti. Prav za to pa si del politike prizadeva že dolgo.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se