Tisoč delovnih mest bi v igralništvo vrnili z nižjimi davki

Ljubljana – Igralničarji predlogu novega zakona o igrah na srečo (ZIS), ki je v koalicijskem usklajevanju, očitajo, da zavira razvoj novih delovnih mest v gospodarsko šibkih obmejnih regijah. Slovenske igralnice so v krizi izgubile okrog tisoč delovnih mest, ki bi jih z bolj premišljenim zakonom lahko na novo ustvarili, je prepričan Tomaž Repinc iz igralniškega združenja.

Z nižjimi obdavčitvami iger na srečo bi omogočili večjo konkurenčnost, s čimer bi povrnili izgubljena delovna mesta v enakem obdobju, kot smo jih izgubili, menijo v združenju. »V letih od 2002 do 2010 so imeli slovenski koncesionarji veliko prednost pred tujimi tekmeci. V času krize pa so se davki v Avstriji in Italiji močno znižali, medtem ko ostajajo v Sloveniji, kjer so igralni saloni obdavčeni po 38, igralnice pa po 33-odstotni davčni stopnji, že 15 let enaki,« pravi Tomaž Repinc. Najboljši primer je Casino San Remo, kjer so se davki s 50 znižali na 19 odstotkov. Igralnice čez mejo so razliko investirale v dodatno turistično ponudbo, kar bi bil po mnenju Repinca dober model tudi za reševanje naše Kobilarne Lipica.

Lastnik Casinoja Kongo Joc Pečečnik pravi, da je izgubil upanje, da bi se igralništvo v Sloveniji postavilo na noge, zato za Kongo pospešeno išče kupce. »Ker med pripravljavci in uporabniki zakona ni nobene komunikacije, zakon pa pripravljajo ljudje, ki o igralništvu ničesar ne vedo, pričakujem, da bo dejavnost pri nas zamrla. Uničili bodo tudi obe državni loteriji, s čimer bo država pljunila v lastno skledo. Pri nastajanju tega zakona je očitno, da uradniki brez strategije iščejo rešitve, ki ustrezajo določenim interesom. V Profesionalnem združenju igralnih salonov se zavzemamo za linearno obdavčenje glede na število hotelskih sob, kar bi pospešilo turistični razvoj in s tem število zaposlenih. Podpiramo tudi ohranitev državnega monopola za obe loteriji in ohranitev sedanjih koncesij, saj bi njihovo povečanje uničilo igralniški trg,« je pojasnil Pečečnik.

Marko Jaklič z Ekonomske fakultete v Ljubljani se strinja, da bi moralo biti igralništvo v Sloveniji obdavčeno po linearni stopnji glede na to, ali je dejavnost povezana s storitvenim sektorjem, ki zagotavlja razvoj novih delovnih mest kot v primeru Hita, ali gre zgolj za salone z igralnimi avtomati. »V primerih, ko gre za sklop različnih, z igralništvom povezanih dejavnosti, bi država z nižjimi davki spodbudila razvoj turizma. Bolj obdavčeni pa bi morali biti igralni saloni, kjer gre izključno za uporabo igralnih avtomatov, za nova delovna mesta pa ni veliko možnosti.«

Na ministrstvu za finance v zvezi z davki v predlogu novega zakona ne odgovarjajo, ker za zdaj dopuščajo možnost, da bi se zakon do konca postopka usklajevanja še lahko spremenil.

Repinc priznava, da ima igralništvo pozitivne in negativne učinke. Posledice negativnih učinkov, predvsem zasvojenosti z igrami na srečo – pranje denarja in prostitucija po njegovem pri nas ni problem –, država odpravlja z višjimi davki. Po tej logiki koncesionarji, kot je Hit, ki 95 odstotkov prihodkov uresničijo na tujih trgih, ustvarjajo za Slovenijo izključno pozitivne učinke. Negativni, kot so zasvojenci z igrami na srečo, namreč ostajajo v tujini.

Bodo slovenske igralnice reševali Kitajci?

»K zaposlovanju največ prispevajo zakonski predpisi, ki podjetjem omogočajo večje prihodke. Zakon o igrah na srečo jih ima nekaj, nima pa najpomembnejšega – znižanja davka,« se strinja Dimitrij Piciga, direktor Hita, ki je v Sloveniji največji delodajalec na področju igralništva. Dvakrat višji davki kot v sosednjih državah so tudi v Perli izvirni greh za krčenje delovnih mest, ki bi jih z drugačnim zakonom na tem področju lahko dobili nazaj, saj trg raste na račun kitajskih, turških in iranskih gostov. Njihov prihod – v Hitu pravkar gostijo prvo večjo skupino Kitajcev iz Šanghaja – za igralnice pomeni drugačno politiko zaposlovanja. Kot pravi Piciga, vstopa z njimi skozi glavna vrata v Hit razvoj turistične dejavnosti, zato bodo v prihodnje razvijali delovna mesta predvsem na področju gostinstva in turizma. »Žal novi zakon teh sprememb ne upošteva. Še vedno je napisan tako, kakor da glavnina gostov obišče igralnico le za nekaj ur, potem pa odide domov. Na Malti, denimo, igralniške goste, ki se predhodno napovedo in večkrat prespijo, nagradijo s precej nižjo, le desetodstotno obdavčitvijo, medtem ko so drugi obdavčeni po 25-odstotni davčni stopnji. Kitajskim gostom, ki v Hitu že predstavljajo 15-odstotkov vseh gostov (predvidevamo, da bo delež narastel na 25 odstotkov), je vseeno, ali gredo na Malto ali v Slovenijo,« pravi Piciga.

Ker si Novogoričani od Kitajcev tudi v prihodnje veliko obetajo, imajo pri zaposlovanju v Hitu prednost kadri z znanjem kitajskega jezika. »Znanje kitajščine je za nas ključno in ga je na trgu veliko premalo,« je povedal Piciga in priznal, da se kitajskim gostom prilagajajo na vse mogoče načine, tudi tako, da so na igralnih mizah zelene podlage zamenjali z rdečimi, saj ta barva na Kitajskem prinaša srečo.