Trgovina in tuja vlaganja še daleč od rekordov

Svetovna trgovina bo letos po napovedi Svetovne trgovinske organizacije (WTO) zrasla za 4,7 odstotka, medtem ko je lani le za 2,1 odstotka. Konferenca ZN za trgovino in razvoj (Unctad) pa za letos napoveduje za 1600 milijard novih tujih neposrednih vlaganj.

Obe napovedi sta sicer spodbudni, a še precej pod rekordi iz predkriznih let. Tudi če bo rast svetovne trgovine, ki jo za letos predvidevajo ekonomski analitiki v WTO, dosežena, bo nižja od povprečne v zadnjih 20 letih, ko je svetovni izvoz rasel po 5,3-odstotni povprečni letni stopnji. Takšno rast naj bi po napovedih WTO svetovni izvoz dosegel šele prihodnje leto. Naj spomnimo, da je bila v predkriznem obdobju med letoma 1990 in 2008 rast svetovne trgovine v povprečju kar šest odstotkov na leto. Ekonomski analitiki v napovedi o rasti svetovne trgovine vežejo na predvidevanja o rasti svetovnega BDP, ki bo letos predvidoma triodstotna, prihodnje leto pa 3,1-odstotna.

Lani je bilo svetovnega blagovnega izvoza za 18.800 milijard dolarjev; njegova rast v dolarski vrednosti je bila celo nižja kot predlani, ko je bila 2,3-odstotna. A ker so ti izračuni odvisni tudi od tečaja dolarja, je za realnejšo sliko treba upoštevati tudi podatek, da se je količinsko povečal za 2,4 odstotka.

Kakorkoli, pičla rast svetovne trgovine lansko leto je posledica premajhnega povpraševanja v razvitem delu sveta in razmeroma majhne (4,4-odstotne) rasti uvoza držav v razvoju. Izvoz razvitih držav se je lani v povprečju povečal za 1,5 odstotka, držav v razvoju pa za 3,3 odstotka.

EU uspešnejša s storitvami

Precej bolj kot izvoz blaga se je lani povečal izvoz storitev, in sicer za kar 5,5 odstotka, na 4600 milijard dolarjev. EU ostaja največja izvoznica storitev, saj jih je lani izvozila za 2170 milijard. Sicer pa so bila lani, v nasprotju s prejšnjimi leti, gibanja v svetovni trgovini tudi v razvitem delu sveta po posameznih območjih različna, tudi za obe trgovinski velesili. Za izvoz EU je bila namreč uspešnejša prva polovica leta, za ZDA pa druga.

Tudi tuja neposredna vlaganja se večajo počasi in so še daleč od rekordov iz predkriznih let. Lani jih je bilo za 1452 milijard dolarjev, kar je devet odstotkov več kot predlani, za letos ekonomski analitiki v Unctadu predvidevajo, da jih bo za približno 1600 milijard, za prihodnje leto pa kakšnih 1750 milijard. Skupna (akumulirana) vrednost vseh tujih neposrednih vlaganj v svetu je 26.000 milijard. ZDA ostajajo največja investitorica na tujem in hkrati tudi najpomembnejša gostiteljica tujih neposrednih vlaganj, pa čeprav so bile lani njene naložbe na tujem manjše kot leto prej; skupna vrednost neposrednih vlaganj ameriških podjetij v tujini je bila lani 338 milijard dolarjev. Na drugem mestu Unctadove lestvice največjih naložbenic v tujini je sicer Japonska, če pa bi vzeli EU kot celoto, bi bila to Unija, ki bi bila hkrati tudi druga največja prejemnica tujih neposrednih naložb.

Slika sedanjih prevzemov v svetu pa se zelo razlikuje od one iz let prevzemnega buma, ko so veliko večino največjih prevzemov uresničile transnacionalke s sedežem v razvitih državah. Lani je bilo namreč med 20 največjimi prevzemniki 12 transnacionalk iz gospodarstev v razvoju in tranziciji, izhodne neposredne naložbe razvijajočih se držav pa imajo 39-odstotni delež v globalnih.

Kam kdo vlaga

Enega največjih prevzemov lani je na primer uresničil kitajski gigant na področju mesne industrije Shuanghui, ki je prevzel ameriški Smithfield Foods. In tudi sicer transnacionalke iz gospodarstev v razvoju in tranzicijskih vlagajo zlasti v proizvodnjo hrane in pijač ter gradbenega materiala, v hotele in restavracije ter v finančni sektor. Investitorji iz razvitih držav pa so naložbe v te dejavnosti zmanjšali in zdaj vlagajo zlasti v izbrane sektorje, kot so denimo informacijska tehnologija oziroma telekomunikacije. Lani so se najbolj povečale izhodne naložbe tranzicijskih gospodarstev, za kar 85 odstotkov, članice EU pa so svoje neposredne investicije na tujem lani v povprečju povečale za 5,9 odstotka.

Vzpon ruskih izhodnih naložb

K tako skokoviti rasti izhodnih investicij tranzicijskih gospodarstev je največ prispevala Rusija, ki v zadnjem času nima samo odliva tujih neposrednih vlaganj, marveč tudi ruski vlagatelji vlagajo čedalje več na tujem. Skupna vrednost lani uresničenih ruskih izhodnih naložb je bila 95 milijard dolarjev, tako da se je Rusija povzpela na četrto mesto lestvice najpomembnejših tujih vlagateljic na svetu, medtem ko je bila predlani na 7. mestu. V Unctadu so tudi ugotovili, da mednarodna podjetja iz razvijajočih se držav rastejo hitreje. Lani so število zaposlenih, glede na leto prej, povečala za pet odstotkov na 71 milijonov, prodajo za devet odstotkov, dodano vrednost pa za šest odstotkov.