Tudi v Nemčiji so morali reševati banke

Težave zaradi vpliva politike in (ne)vestnega poslovanja so se pokazale tudi v bankah v Nemčiji v na pol javni lasti.

Objavljeno
28. junij 2013 20.21
West LB
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
V Nemčiji ugibajo, ali ne bodo posojila za ladijsko industrijo Commerzbank prisilila v ponovno povečanje temeljnega kapitala, potem ko so ga pred kratkim povečali že petič v štirih letih. Izjemno slab položaj ladjedelništva je banko potisnil k ponovnim borznim izgubam, vrednost delnice je padla na rekordne globine.

Commerzbank ni edina velika nemška banka, ki se ukvarja s težavami. Tudi Deutsche Bank se kljub napovedanim »spremembam kulture poslovanja« spopada s številnimi škandali – od tistih še iz ameriške nepremičninske krize do prevar z okoljevarstvenimi certifikati, ki so prinesle celo velikopotezne racije, manipulacij z medbančnimi obrestmi libor, afere z medijskim imperijem Lea Kircha in tako naprej. Poročajo, da je morala finančna velikanka samo za poravnanje napak in nepravilnosti plačati 2,5 milijarde evrov.

Kot NLB po nemško

Za Nemčijo pa je značilno, da zasebne banke kljub svoji velikosti igrajo le manjšo vlogo v vsem finančnem sektorju, bolj kot v številnih drugih državah so pomembne javnopravne in zadružne banke, a tudi deželne so se v minulih letih srečevale s hudimi težavami. Le masivna pomoč zveznih in deželnih oblasti je po letu 2008 rešila številne deželne banke, ki so se zaračunale v ameriških nepremičninskih poslih, ena izmed njih pa je celo propadla.

Finančna kriza pa je samo še bolj razgalila notranje slabosti deželnih bank, ki jih je zdaj v Nemčiji še sedem: LBBW (Landesbank Baden-Württemberg), BayernLB, HSH Nordbank, LBB (Bremer Landesbank Kreditanstalt Oldenburg – Girozentrale), Helaba, NORD/LB in SaarLB. Vsaka od njih pokriva del nemškega ozemlja, nekatere samo eno zvezno deželo, druge več. Njihove lastniške strukture pa se prepletajo, Bayerische Landesbank ima tako v lasti skoraj polovico delnic posarske deželne banke, NORD/LB ima celo večinski deleže bremenske deželne banke.

Deželne banke ne ponujajo storitev na drobno, za to imajo hčerinske hranilnice, njihova temeljna naloga bi moralo biti financiranje lokalnega gospodarstva in še posebno srednjih in malih podjetij pa tudi lokalnih oblasti. Prav njihov poldržavni značaj jim je v preteklosti nakopal veliko težav, še zlasti po sedemdesetih letih minulega stoletja, ko so začele širiti svoje bančne dejavnost. Ker so lastniki pogosto sedeli v nadzornih svetih in tudi zagotavljali varščine, so si lahko privoščile več kot zasebne banke, kar pa je prineslo številne nepravilnosti pri podeljevanju posojil, zaradi slabšega položaja zasebnih bank pa je tožila tudi evropska komisija. S tako imenovano »bruseljsko konkordanco« so leta 2005 ukinili varščine lastnikov. Slabih poslovnih navad deželnih bank pa to ni ustavilo, kot se je grobo pokazalo po izbruhu mednarodne finančne krize leta 2007. Vrsta nemških deželnih bank se je v mednarodnem finančnem prostoru znašla v hudih težavah in leta 2009 so z zakonom za nadaljnjo stabilizacijo finančnih trgov (Finanzmarktstabilisierungsfortentwicklungsgesetz) ustvarili slabe banke, ki so bile še posebej, čeprav ne izključno, usmerjene k reševanju težav deželnih bank.

Pomoč malim podjetjem?

Deželne banke imajo svoje prednosti. Geografska bližina ponudnikov in povpraševalcev posojil daje poslovno zaupanje, kar še posebno pomaga malim in srednjim podjetjem, motorju nemškega gospodarskega razvoja in zaposlovanja. »Mittelstand« bi lahko imel težave s pridobivanjem ugodnega kapitala, deželni sistem financiranja pa ponuja zanesljiv dotok sredstev in preprečuje, da bi mala in srednja podjetja ostala brez denarja v turbulentnih pogojih na mednarodnih finančnih trgih.

Po drugi strani pa takšen poslovni model, ki je nastal zaradi zgodovinskih danosti nemškega federalnega sistema, v obdobju globaliziranih finančnih dejavnosti prinaša tudi nova tveganja. V zadnjih pretresih West LB ni bilo mogoče rešiti, Landesbank Baden-Württemberg in BayernLB pa se bosta spremenili v zasebni banki, prva po naročilu EU in druga po sklepu bavarskega deželnega parlamenta.

Za zdaj ugodni gospodarski položaj številnim nemškim bankam, med njimi tudi deželnim, omogoča dobro poslovanje in verjetno se bo šele z morebitno zaostritvijo krize videlo, ali so v letih po zadnji finančni krizi res rešili večino svojih sistemskih težav. Samo odmikanje od tveganih mednarodnih finančnih trgov po odpravi deželnih varščin ne pomaga, kot kaže HSH Nordbank, ki jo tako kot zasebno Commerzbank prizadevajo težave lokalne ladjedelniške industrije.