Turizmu se kislo poletje (še) ne pozna

Turistični obisk se je junija letos v primerjavi z istim lanskim mesecem povečal za 7,5 odstotka.

Objavljeno
31. julij 2014 17.33
mfa*BUCANJE
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo

Ljubljana – Slovenska turistična statistika je močno odvisna od praznikov in počitnic: ker so bili tokrat binkoštni prazniki junija, so statistični podatki za ta mesec odlični. Turistični obisk se je junija letos v primerjavi z istim lanskim mesecem povečal za 7,5 odstotka, primerjava šestmesečnih podatkov pa pokaže (še vedno lepo) 4,2-odstotno rast prihodov. In 0,7-odstotno rast prenočitev.

Zaradi premakljivosti praznikov so polletni rezultati veliko bolj realni; kako bo z julijskimi številkami po tako kislem mesecu, si pa lahko samo mislimo. Uradno štetje statističnega urada je pokazalo, da so v polletju 35,4 odstotka prihodov ustvarili domači turisti. Pri prenočitvah je razmerje nekoliko drugačno: tujci so ustvarili 59,5 odstotka prenočitev.

Med tujci so po številu prenočitev v šestmesečju na prvem mestu s 16,8-odstotnim deležem in 7,6-odstotno rastjo v primerjavi z lanskim prvim polletjem spet turisti iz Italije, sledijo jim gostje iz Avstrije (14,1-odstotni delež med vsemi tujci in 5,7-odstotna rast), iz Nemčije (10,8; 7,6), na četrtem mestu pa so gostje iz Rusije s 6,3-odstotnim deležem pri prenočitvah in 1,3-odstotnim padcem v primerjavi z lanskim letom.  Kljub 2,1-odstotnem padcu v primerjavi z letom 2013 so na petem mestu s 6,3-odstotnim deležem pri prenočitvah tujcev gostje iz Srbije.

Največje povečanje pri junijskih in polletnih številkah o prenočitvah so zapisane pri turistih iz Južne Koreje: polletna primerjava govori o 115-odstotni rasti in že kar 1,3-odstotnem deležu med vsemi tujci. Opazna je tudi 38-odstotna rast iz »drugih azijskih držav« (razen Izraela, Japonske in Kitajske), med katere je treba šteti predvsem bivše sovjetske republike, na primer Azerbajdžan.

Pri številčnejših turistih je bila nadpovprečna rast števila prenočitev gostov iz Madžarske (3,3-odstotni delež med tujci in 8,6-odstotna rast), ZDA (2,4; 9,4) in Francije (2,1; +11,7), največje rasti števila prenočitev pa so statistiki seveda zabeležili pri državah, od koder je turistov malo: Estonija (plus 15 odstotkov ob 0,1-odstotnem deležu), Latvija (plus 21; 0,1) in Luksemburg (+47; 0,1). Več je bilo prenočitev tudi bolj številčnih turistov iz Bolgarije, Poljske in Slovaške. Na manj prijazni strani so ob že omenjenih Rusih in Srbih z 21-odstotnim padcem ob 2,2-odstotnem deležu Nizozemci in s 7,2-odstotnim padcem ob 3,9-odstotnem deležu turisti iz Združenega kraljestva.

V polletju je bilo okroglih 35 odstotkov prenočitev ustvarjenih v zdraviliških občinah (rast 1,4 odstotka), 22 odstotkov v gorskih občinah (padec 2,6), dobrih 19 odstotkov v obmorskih občinah (rast 1,0) in dobro desetino v Ljubljani (rast 5,1), kjer so junija letos našteli natanko toliko prenočitev kot junija lani.

Dobri dve tretjini turistov je v polletju prenočevalo v hotelih, polletna bilanca pa kaže na 0,6-odstotno povečanje števila prenočitev. Sledijo kampi z 9-odstotnim deležem in 2,3-odstotno rastjo v polletju in povsem razumljivo višjim, 17-odstotnim deležem ter 14-odstotno rastjo v primerjavi junijev.