V logistični učinkovitosti Slovenija nazadovala

Svetovna banka za obnovo in razvoj/Svetovna banka od leta 2007 vsaki dve leti pripravi terensko raziskavo med svetovnimi špediterji in družbami za hitro dostavo pošiljk o učinkovitosti logistike v posameznih državah. V letošnji raziskavi je bilo zajetih 160 držav. Slovenija je zasedla 38. mesto, pred dvema letoma 34., leta 2010 57., leta 2007 pa 37. mesto.

Svetovni banki so pri pripravi tokratne raziskave, ki temelji na merilih indeksa logistične učinkovitosti (LPI), pomagali tudi mednarodno združenje špediterjev FIATA (International Federation of Freight Forwarders Associations), nacionalna špediterska združenja, svetovno združenje za hitro dostavo GEA (Global Express Association) in še nekatere druge ustanove ter univerza v Turku (Finska).

Pri Svetovni banki so indeks logistične učinkovitosti LPI posameznih držav izračunali z uporabo šestih kazalcev, in sicer:

– učinkovitost postopkov mejnih organov skupaj s carino (hitrost, enostavnost postopkov in predvidljivost formalnosti),

– kakovost transportne infrastrukture (kot so na primer pristanišča, železnice, ceste in informacijska tehnologija),

– enostavnost urejanja konkurenčnih cen mednarodnih pošiljk, logistične kompetence oziroma kakovost logističnih storitev (prevozniki, carinski posredniki ...),

– sposobnost za sledenje in določanje pošiljk,

– pravočasnost dostave pošiljk (doseganje cilja v predvidenem in pričakovanem času dostave).

Področja se ocenjujejo s točkami od ena do pet. Na podlagi teh točk v Svetovni banki za posamezne države, ocenila jih je 160, določijo indeks logistične uspešnosti (Logistics Performance Index – LPI). Kot rečeno, je Slovenija lani dosegla 3,38 točke in zasedla 38. mesto. Leta 2012 je imela 3,29 točke, kar je kljub manj doseženim točkam pomenilo 34. mesto.

Evropske države logistično najučinkovitejše

Glavna zamisel indeksa logistične učinkovitosti je možnost mednarodne primerjave (interaktivni benchmarking) učinkovitosti logističnih procesov v posameznih državah in iskanje priložnosti za izboljšave. Država lahko izboljša logistične storitve z naložbami v infrastrukturo in s pospeševanjem učinkovitosti delovanja carinskih služb na mejah in drugih služb, ki sodelujejo v mednarodnem prometu in trgovini. Logistična podjetja pa vplivajo na učinkovitejšo logistiko s kakovostnimi logističnimi storitvami, s sledenjem pošiljk in njihovo pravočasno dostavo ter s konkurenčnimi cenami za logistične storitve.

Na letošnji lestvici o učinkovitosti logistike je na vrhu Nemčija, ki je dosegla 4,12 točke, s precejšnjo prednostjo pred Nizozemsko (4,05 točke), Belgijo (4,04), Veliko Britanijo (4,01) in Singapurjem (4,00). Sledijo Švedska, Norveška, Luksemburg, ZDA in Belgija. Med desetimi logistično najučinkovitejšimi državami je torej sedem evropskih, dve azijski in ZDA.

Od enajstega do dvajsetega mesta so se uvrstile Irska (3,87 točke), Kanada, Francija, Švica, Hongkong, Avstralija, Danska, Španija, Tajvan in Italija (3,69). Kitajska je na primer na 28. mestu (3,53 točke), Indija na 54. (3,08), Brazilija na 65. (2,94) in Rusija na 90. (2,69). Na zadnjem, 160. mestu je Somalija, ki je dosegla le 1,77 točke.

Drugi logistiko razvijajo hitreje kot Slovenija

Pred dvema letoma so največ točk po indeksu LPI dosegli Singapur (4,13), Hongkong (4,12), Finska (4,05), Nemčija (4,03) in Nizozemska (4,02). Slovenija je bila 34. (3,29 točke). Leta 2010 so bili logistično najuspešnejši Nemčija (4,11), Singapur (4,09), Švedska (4,08), Nizozemska (4,07) in Luksemburg (3,98). Slovenija se je uvrstila na 57. mesto. Njen indeks logistične učinkovitosti je bil 2,87.

Ko je Svetovna banka prvič, leta 2007, naredila raziskavo o učinkovitosti logistike v posameznih državah, so bili na vrhu Singapur (4,19 točke, kar je največ točk do zdaj), Nizozemska (4,18), Nemčija (4,10), Švedska (4,08) in Avstrija (4,06). Slovenija se je pred sedmimi leti uvrstila na 37. mesto in dosegla 3,14 točke.

S tokratno uvrstitvijo Slovenije ne moremo biti zadovoljni, saj je zdrsnila za štiri mesta, čeprav je dosegla več točk kot pri ocenjevanju leta 2012, kar pomeni, da so se drugi v logistiki razvijali hitreje. Od leta 2012 je najbolj napredovala pri merilih sledenja pošiljk, logističnih kompetenc in pravočasne dostave, na približno enaki ravni je v delovanju carine in transportne infrastrukture, nazadovala pa je pri oceni za mednarodne pošiljke. Najvišjo oceno je dobila za pravočasnost dostave pošiljk, najnižjo pa za mednarodne pošiljke in carinske postopke.