Tiskane izdaje
Zlatarno Celje večina ljudi pozna po zlatem in srebrnem nakitu. Sploh lani je po zaslugi Tine Maze njihove izdelke na TV-zaslonih spoznavala tudi svetovna športna javnost – smučarka si je po prihodu na cilj vedno nadela uhane iz »njene« kolekcije. A v zlatarni proizvajajo še naložbeno zlato in dentalne zlitine, imajo pa tudi industrijski program.
O tem, kako nastajajo zlati izdelki, smo se lahko prepričali tudi sami. Skozi proizvodnjo smo se sprehodili z Mojmirjem Poharcem, tehničnim direktorjem družbe, in izvedeli vrsto zanimivosti o zlatu, Zlatarni Celje, nastajanju njihovih produktov danes in v preteklosti.
Največji del proizvodnje je namenjen zlatemu in srebrnemu nakitu – lani so ga izdelali več kot 500 ton. Ulili so tudi skupaj več kot sto kilogramov naložbenega zlata, izdelali nekaj sto kilogramov dentalnih zlitin in približno tono srebrnih izdelkov za potrebe industrije. Skupaj proizvodnja nakita in naložbenih palic predstavljata 70 odstotkov programa, dentalni del 20 odstotkov, desetina proizvodnje pa so izdelki za industrijo.
Splošna javnost Zlatarno Celje slabo pozna po zadnjih dveh omenjenih dejavnostih, čeprav so ti njihovi izdelki v številnih domovih po Sloveniji. Med drugim so na primer dobavitelji za avtomobilsko industrijo, med domačimi podjetji njihove proizvode vgrajujejo v svoje izdelke med drugim v Gorenju, v Eti.
V redni kolekciji imajo približno 1000 zlatih izdelkov in 300–500 srebrnih, čas, ki ga porabijo za različne vrste izdelkov, pa se bistveno razlikuje. Tako za predelavo dveh kilogramov zlata – ki je na borzi zdaj vreden približno 62.000 evrov – v naložbene ploščice porabijo nekaj ur, medtem ko samo en kos nakita lahko izdelujejo tudi 16 ur, čeprav je vsaj deloma narejen serijsko.
Spletna prodaja in izdelki
Obstaja tudi povpraševanje po popolnoma unikatnih izdelkih, ki jih je treba v celoti izdelati ročno in bi bili zato tudi izjemno dragi, tako da tega uresničijo malo. Kljub temu pa po Poharčevih besedah individualna proizvodnja precej pripomore k poslovnim rezultatom podjetja – lani so s prodajo skupaj ustvarili za 51,4 milijona evrov prihodkov.
Kupcem zdaj ponujajo tri tipizirane produkte, ki jih lahko prilagodijo po svojih željah: oblikovati je mogoče prstan ali verižico s svojim imenom (I like my name), izdelati priložnostni kovanec na podlagi seznama življenjskih dogodkov, kot so rojstvo, poroka, diploma, cerkveni dogodki, prazniki (Cekin za spomin), ali pa z želeno fotografijo oblikovati darilno kartico, v katero v Zlatarni Celje vložijo zlato naložbeno ploščico. Jure Cekuta, vodja marketinga v Zlatarni Celje, je povedal, da je naročila za te produkte, ki jih tržijo pod skupnim imenom Gifts to remember, mogoče oddati po spletu.
Prav spletna prodaja je eden od projektov, ki mu v prihodnjem obdobju želijo nameniti še več pozornosti. Zdaj prek e-trgovine v letu dni ustvarijo malo več prodaje kot na njihovem povprečnem prodajnem mestu, načrtujejo pa, da bi v treh letih na ta način prodali toliko kot v petih fizičnih trgovinah.
Spletno prodajo so začeli tudi v tujini, na primer v Nemčiji, kjer niso prisotni z maloprodajo. »Takšen projekt ni izvedljiv z danes na jutri. Je pa testiran in verjamemo vanj,« je optimisitčen Cekuta in dodaja, da si za cilj družbe, to je desetodstotna letna rast, prizadevajo še z drugimi projekti.
Širiti želijo prodajalne po svetu – zdaj jih imajo v Sloveniji in pretežno na območju nekdanje države približno sto. Pripravljajo na primer svoje ali franšizne trgovine v Maleziji in Indiji, širiti se želijo prek veleprodaje. »Za nas je pomembno še nekaj, po čemer se ločujemo od konkurence: na podlagi kolekcije Lencia by Tina Maze, s katero sodelujemo že pet let, lahko pridemo še v drug kanal. Poskrbeti moramo, da bodo potencialni kupci zadovoljni z nami,« je povedal Cekuta. Spomnil je na srebrnik Tine Maze, ki je bil lani uspešnica, za letos pa napoveduje novo izvedbo.
Čedalje več bo
Med produkti je poleg klasičnega nakita in poročnih prstanov, ki jih izdelujejo tudi po naročilu, v ospredju kolekcija Lencia. Ponujajo pa tudi čedalje širši spekter drugih produktov. Med njimi omenimo kolekcijo obeskov za srečo, izdelujejo tudi penino z zlatimi delci. »Z različnimi projekti krepimo blagovno znamko.
Eden od odmevnejših je bila serija treh prstanov, ki jih je oblikovala naša oblikovalka Désirée Kolarec kot poklon Barbari Celjski. Serija – kupcem so jo ponudili letos – je bila omejena, povpraševanje na trgu pa je bilo veliko, kar nas je presenetilo. Zagotovo se bomo še pogosteje začeli ukvarjati z maloserijsko proizvodnjo,« je razkril načrte Cekuta in pojasnil, da je za ZC zaradi nove tehnologije, kot sta 3D-oblikovanje in tiskanje, ustvarjanje nakita a la card še bolj zanimivo.
Cekuta pričakuje, da bo tudi povpraševanje po takšnem nakitu v prihodnje še večje. »Je pa dejstvo, da Zlatarna Celje živi od povprečnega kupca, ki pri nas porabi od 130 do 140 evrov. In ta segment prebivalstva je kriza najbolj prizadela.
Večino zlata, ki ga potrebujejo za proizvodnjo, zdaj pridobijo iz odkupa. Lomljeno zlato stopijo in izvedejo postopek rafiniranja. »Opažamo, da ljudje prihajajo v prodajalne in prodajajo svoj nakit, da rešujejo življenjske razmere. Žalostno je, ko vidiš, da nekdo proda poročni prstan, da bo šel lahko plačat položnice,« pravi Cekuta in dodaja, da je v finančnem smislu nakup uhanov, prstana ali kakšnega drugega kosa nakita kljub vsemu bolj smotrn kakor, denimo, nakup dragega puloverja, ki ga v nasprotju z zlatom že naslednjega dne ne moremo več unovčiti za denar.
