Več sto tisoč zahtev po izvršbi se zgrinja na sodišča

Ljubljana – »Ne zanimajo nas analize, ampak sankcije,« je na upravnem odboru gospodarske zbornice z besedo udaril izvršni direktor družbe Datalab Andrej Mertelj. »Prišel sem se prijazno pogovarjat, in ne poslušat žaljivk,« ga je mirno podučil vodja gospodarskega oddelka na vrhovnem sodišču Vladimir Balažic.

Pred upravnim odborom Gospodarske zbornice Slovenije, ki na svoja zasedanja redno vabi goste iz politike in javnih ustanov, so včeraj sedeli predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in njegovi najožji sodelavci: vodja gospodarskega oddelka Vladimir Balažic, generalni sekretar Janko Marinko in vodja službe za odnose z javnostmi Gregor Strojin. Zbornica jih je povabila na pogovor o poslovanju in prenovi poslovnih procesov sodišč.

Več kulture, manj sodišča

»Nismo prišli predavat, ampak izmenjat mnenja, ne sprejemamo pa vašega načela, da so za vse krivi drugi,« se je odzval še predsednik Masleša, ki se mu je najbrž tudi zdelo, da je Mertelj le preveč nabrusil sekiro. Ta se je Gregorju Strojinu med drugim zahvalil za predstavitev pet let starega projekta o informacijski prenovi sodišča in mu celo ponudil službo, če je bo potreboval. Izvršni direktor Datalaba je poudaril, da država ni v težavah zaradi gospodarstva, ampak zaradi neučinkovite nadstavbe, kjer stojijo tudi sodišča: »V težavah smo zaradi pomanjkljivosti slovenskega pravosodnega sistema. Delam v enajstih državah, ampak takšnega bordela ni nikjer. Dolžnike nam izpuščate brez sankcij.« Vladimir Balažic je poudaril, da sodišče vendarle ni glavni vzrok za dobro ali slabo plačilno disciplino v državi, ni služba za izterjavo, a lahko upniku pri izterjavi pomaga. Za vse pa bo bolje, ko bo višja raven poslovne, finančne in pravne kulture.

Nekdanji dolgoletni direktor Banke Koper Vojko Čok je v povezavi z dolžniki, ki se s pritožbami izogibajo izvršbi, razmišljal: »Tožarijo se tudi zato, ker se to izplača. Doseči moramo, da se tožarjenje ne bo iizplačalo.« Predsednika zbornice Sama Hribarja Miliča je zanimalo, kako se je moglo zgoditi, da je zastaral razvpiti »gradbeni projekt« Zbiljski gaj, ki je bil pomemben nauk o pravnem varstvu poslovnih subjektov in prebivalstva: »Ali ste naredili analizo, zakaj je zastaralo tako eklatantno kaznivo dejanje?« Predsednik vrhovnih sodnikov Branko Masleša je povedal: »Analize tega primera ni bilo. Pri nas posebne analitične službe nimamo, glede na razpoložljiva sredstva in kadre niti ni realno pričakovati, da jo bomo dobili. Moramo le skloniti glavo in si prizadevati, da se kaj takšnega ne bo več dogajalo.« Treba je analizirati, zakaj neki primer zastara, če hočemo odpravljati vzroke, je dejal Vojko Čok, članica upravnega odbora Cvetka Tinauer pa: »In tudi zato, če hočemo ugotoviti, kdo je odgovoren.«

Izvršbe skoraj neobvladljive

Ljudje iz gospodarstva so posebej zaskrbljeni zaradi dolge čakalne dobe na sodiščih in zaradi izigravanja. Tega si na račun upnikov lahko privoščijo dolžniki, ki se pritožijo zoper izvršbo in izkoristijo vse možnosti, da zavlačujejo, čeprav vedo, da bi morali plačati. Prav področje izvršb pa je, so predstavnikom gospodarstva povedali gostje, izrazito problematično, že kar neobvladljivo. »Na centralnem oddelku za verodostojno listino je vsako leto od 220.000 do 240.000 novih zadev, poleg tega je veliko novih zadev tudi po posameznih sodiščih. Sicer se število nerešenih zadev zmanjšuje, a bistveno prepočasi,« je povedal generalni sekretar sodišča Janko Marinko. Približno 180.000 izvršb je še pri izvršiteljih.

Od leta 2008 deluje novi sodni oddelek oddelka COVL Center za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Skoraj 99 odstotkov zahtevkov za izvršbo dobijo v elektronski obliki, povprečni čas za izdajo sklepa o izvršbi se je močno skrajšal, z več mesecev na povprečno dva dni. Do tod gre torej gladko, naprej pa nič več. Sodišča morajo opravljati svoje delo na področju izvršb, v imenu malih trgovcev, zbranih pri gospodarski zbornici, vedno znova poudarja njihov predsednik Jože Vencelj, ki je na lastni koži večkrat preizkusil brezobzirno moč upnikov, ko se zoper izvršbo pritožijo in se tako znova izognejo plačilu: »Ne razumem, zakaj sodišče sprejme ugovor od dolžnika, ki je vzel račun in mu ni ugovarjal, nazadnje pa ga kljub vsemu noče plačati. Mala podjetja so pri plačilih pogosto žrtve velikih.« V veliki farmacevtski družbi Krka imajo drugačne navade: »Krka vse svoje obveznosti poravnava v roku, s čimer pozitivno vplivamo na likvidnostne razmere v Sloveniji. Se pa v likvidnostnih težavah občasno znajdejo nekateri naši poslovni partnerji, predvsem dobavitelji in izvajalci investicijskih del. Podpiramo vse ukrepe, ki bodo zmanjšali težave gospodarskih družb.«

Upravni odbor gospodarske zbornice je nazadnje sklenil, da podpira »vzpostavitev učinkovitega in pravočasnega sistema sodnega varstva«.