Tiskane izdaje
Ljubljana – Kriza, ki spreminja prodajno-potrošne tokove, je v zadnjem letu izraziteje udarila tudi po vinarjih. Manjša prodaja doma in pritisk na cene, ki jih zbija konkurenca na odprtem trgu, sta zaznamovala tudi dogajanje na nedavnem sejmu Vinitaly v Veroni.
Na močnem mednarodnem sejmu, ki je ključen predvsem za italijanske vinarje, so bili tudi tokrat opazno zastopani briški družinski vinarji, povezani v Konzorciju Brda, in Vinska družba Slovenije s svojimi največjimi izvoznimi družbami. Na izjemno dobro obiskanem sejmu so bili slovenski vinarji zaradi utrjevanja prodajnih poti v sosednji državi in zaradi iskanja stikov z uvozniki iz drugih držav.
Veronski sejem je bil tudi zadnji pomembnejši mednarodni vinski sejem, na katerem so letos s samostojno predstavitvijo sodelovali slovenski vinarji, saj se po napovedih ne bodo udeležili londonskega sejma, na katerem so bili navzoči v zadnjem desetletju. Med ključnimi vzroki za takšno odločitev navajajo slabšo organizacijo sejma, dosežen maksimum prodaje na angleškem trgu in ne nazadnje izjemno velik strošek za predstavitev na njem – samo za zakup sejemskega prostora je strošek dvainpolkrat večji kot na Vinitaly ali na düseldorfskem sejmu Prowein.
Patricia Stekar, izvozna direktorica v Vinakopru, je navzočnost na veronskem sejmu utemeljila s pridobivanjem novih tržnih niš. »Pokrivamo že del Severne Amerike, manjka nam še južni del. Ker je na sejmu kar precej uvoznikov od tam, je to priložnost, da pridobim še koga.« Koprska vinska klet zdaj izvaža 15 odstotkov pridelanega vina, želijo pa si, da bi izvoz povečali na najmanj 30 do 40 odstotkov, pravi Stekarjeva. Takšen je namreč dolgoročni načrt.
»Zelo lepo se odpirata Azija, Kitajska, Rusija je zelo zanimiva, dobro pokrivamo tudi Japonsko, Tajvan. V Azijo gredo predvsem rdeča vina in Vinakoper ima 60 odstotkov rdečih vin. Bela so bolj zanimiva za Ameriko, Nemčijo in sploh evropske države. Malvazija, ki je specifično vino, si je pridobilo v izvozu zelo lep položaj. Tudi v Ameriki je zelo prepoznavna, po njej je precejšnje povpraševanje. Naš ruski uvoznik pa je pohvalil, da imamo enega najlepših kabernet sovinjonov, kar jih je poskusil. Ker je velik strokovnjak in kupuje vina z vsega sveta, mu moram verjeti,« je zadovoljna izvozna direktorica Vinakopra, kjer napolnijo 3,2 milijona steklenic (buteljk) vina, izvažajo pa, poudarja, sama vrhunska vina. Povprečna izvozna cena njihovih vin je od šest do sedem evrov.
V izvozu višje cene kot doma
Tudi v največji slovenski vinski kleti in obenem največji izvoznici vin Vinski kleti Goriška Brda želijo povečati prodajo na tujem. »Že pred časom smo si postavili cilj 30 odstotkov izvoza. Zdaj, ko smo to dosegli, je cilj 50 odstotkov izvoza slovenskega vina, in to seveda briškega. V Sloveniji se razmere krepko spreminjajo, potrošnja vin upada, s tem tudi prodaja naših vin, mi pa imamo stalno letno proizvodnjo in logična usmeritev je v izvoz. V Sloveniji je še vedno gospodarska kriza, na nekaterih trgih pa se razmere že izboljšujejo in tam zadnje čase dosegamo spodbudne rezultate,« pravi Andrej Valentinčič, vodja trženja.
V prvih treh mesecih letos dosegajo v ZDA 30 odstotkov večji izvoz kot lani, prodali so za 30 kontejnerjev več vina kot v istem času lani. Količinsko je to skoraj 300.000 litrov vina več. Povečujejo tudi prodajo na Japonsko. Še naprej ostajajo tudi na trgih nekdanje skupne države. Valentinčič pravi, da dosegajo v izvozu višje povprečne cene kot na domačem trgu (od 2,50 do 5,50 evra). Med zanje pomembnimi trgi našteva še Italijo, Veliko Britanijo in Nemčijo. »Če bi naštel vse države, v katere izvažamo, bi jih bilo več kot 40. Zdaj skorajda ne vidim več problema priti na polico, problem pa je potem ta drugi nakup, da gremo s police dol. Prepoznavnost Slovenije je še vedno eden večjih šibkih dejavnikov za prodajo slovenskega vina. Predvsem ko gre za utečene posle, ko govorimo o sto tisoč in več steklenicah vina.«
Italijani prodajajo po evro
V Italijo prodajo okrog 120.000 litrov. Lahko bi več, če ne bi bilo krize, poudarja Valentinčič. »Ko se pridejo pogajati, vidimo, kako huda je kriza. Mi govorimo o nizkih cenah, ampak najnižje cene prihajajo ravno iz Italije. Ko greš po svetu, te vsak vpraša, ali smo takšni kot Italijani, ki ponujajo vino po evro za buteljko. Zelo veliko italijanskega vina dobiš po evro za buteljko.« Z željo po novih tržnih priložnostih se je veronskega sejma udeležil tudi glavni enolog ptujske vinske kleti Bojan Kobal. Ptujska klet izvozi okrog 20 odstotkov (od 1,2 do 1,5 milijona litrov, odvisno od letnika in vremenskih razmer) proizvodnje. Njihovi ključni trgi so v zahodnoevropskih državah in v nekdanji skupni državi, povečujejo pa tudi prodajo v ZDA, kjer so prisotni po celotni vzhodni obali, prodirajo tudi v notranjost. »Ocenjujem, da je naša realna rast izvoza deset odstotkov na leto,« pravi Kobal, ki poudarja, kako pomembno je za prihodnji posel tudi utrjevanje Slovenije kot vinske destinacije na vseh trgih.
Za Stojana Ščurka iz konzorcija briških družinskih vinogradnikov in vinarjev je Vinitaly zelo pomemben »zaradi velikega italijanskega trga. Tisti, ki pridejo na sejem in iščejo italijanska vina, nas opazijo, prek njih lahko najdemo zveze za druge trge.« Postavili so si cilj, da kupce prepričajo z rebulo, ki je avtohtona sorta slovenskih Brd. »Z rebulo želimo graditi prepoznavnost Brd.«
