Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav je glavno vprašanje, s katerim se nenehno ukvarja vlada, kje dobiti denar za krpanje proračuna ali servisiranje dolgov, tokrat ni odločala o podražitvi cestnin in vinjet. Odločanje je preložila za teden dni, dotlej pa naj bi pripravili nove možne izračune.
Predlog, ki spreminja cene in sistem cestninjenja, bi Darsu pomagal do vzdržnega odplačevanja obstoječih dolgov. Gre za celovito spremembo censke politike, s katero bi porazdelili breme med vinjetna in tovorna vozila.
Trenutno predstavljajo vinjetna vozila 47-odstotni delež v skupnih cestninskih prihodkih, tovorna pa 53-odstotnega, če bi bil predlog sprejet, pa bi vinjete prinašale 42 odstotkov celotnih cestninskih prihodkov.
Po neuradnih informacijah je bila predlagana podražitev letnih avtocestnih vinjet za skoraj 16 odstotkov, in sicer za avtomobile s 95 na 110 evrov, za motorna kolesa pa s 47,5 na 55 evrov. Cene nalepk za krajša obdobja se ne bi spremenile, saj EU Sloveniji že zdaj očita predrage tedenske in mesečne vinjete glede na ceno letne.
Cestnine za tovorna vozila bi se spremenile tako, da bi bolj obremenili promet ekološko najbolj spornih težkih tovornih vozil in spodbudili uporabo ekološko čistejših tovornjakov (predlagatelj izhaja iz dejstva, da premorejo slovenski avtoprevozniki tehnološko sodobnejši vozni park, ekološko bolj sporni pa so tuji tovornjaki). Zato naj bi bila podražitev največja v prvih treh emisijskih razredih. Poleg nižjih osnovnih cestnin za najtežje tovornjake je Slovenija doslej ponujala še visoke popuste in druge ugodnosti, ki jih večina držav ne pozna; te naj bi po predlogu znižali oziroma ukinili. Spremenili naj bi tudi metodologijo za izračun cestnine, do leta 2015 pa naj bi vzpostavili sistem elektronskega cestninjenja.
Dars: Slaba odločitev
Po mnenju Darsa preložitev odločanja o spremembi censke politike na področju cestninjenja avtocest ni dobra, saj povečuje tveganje, da bo treba unovčiti državna poroštva za celotni dolg v trenutni višini 3,4 milijarde evrov, kar je polovica vseh državnih poroštev. Do konca letošnjega leta in v prihodnjih petih letih bo moral Dars odplačati skupno skoraj 1,6 milijarde evrov finančnih obveznosti.
Da bi našel ustrezno rešitev, se Dars že aktivno pogaja z bankami za reprogramiranje in refinanciranje dosedanjih finančnih obveznosti. »Tuje in domače banke izpostavljajo finančno šibkost družbe glede na trenutno prihodke. Dars danes dosega kljub nadpovprečnemu dnevnemu tranzitu tovornjakov po slovenskih avtocestah tudi do dvakrat manjše cestninske prihodke kot primerljivi operaterji v Evropi. Ob tem posluje izjemno stroškovno učinkovito, saj ima v primerjavi s sosednjimi tovrstnimi družbami tudi za trikrat manj stroškov storitev, materiala in dela na kilometer avtoceste. Nadaljnja racionalizacija stroškov poslovanja skorajda ni več mogoča, ne da bi ogrožali varnost v prometu in kakovost vozišč,« trdijo na Darsu.
Dolgoročno stabilni model poslovanja pa bi lahko dosegli le s spremembo censke politike. Nadaljnje odlašanje posredno ogroža finančno stabilnost države. Možnosti sta le dve: ali bodo za vožnjo po avtocestah plačevali le njihovi uporabniki, za kar se zavzema Dars, ali pa bodo morali unovčiti državna poroštva in bodo bremena odplačila dolgov padla na ramena vseh slovenskih davkoplačevalcev.
Prihodki in dolgovi
Vinjete za avtomobile in motorna kolesa smo pri nas uvedli sredi 2008. Leto kasneje je prišla prva in edina podražitev in cene iz leta 2009 veljajo še danes. Dars proda na leto okoli 5,5 milijona vinjet. Prihodki od prodaje so bili lani 138,5 milijona evrov, letos do konca maja pa okoli 80 milijonov evrov. Drugi vir prihodkov od uporabe avtocest so cestnine za tovorna oziroma nevinjetna vozila. Lani so znašali 156,4 milijona evrov, od tega so skoraj devet desetin prinesli najtežji tovornjaki. Skupno je tako Dars lani iztržil 294,9 milijona evrov prihodkov od uporabe avtocest.
Prihodki od uporabe avtocest bodo najbrž zadoščali za poplačilo letošnjih obveznosti (blizu 200 milijonov evrov) iz posojil, ki jih je Dars najemal za gradnjo avtocest in jih bo odplačeval do leta 2037, tempirana bomba pa so obroki v prihodnjih petih letih, še posebej obrok, ki ga mora družba poravnati prihodnje leto (kar 365 milijonov evrov glavnice in obresti).
Zato bo treba del dolga preoblikovati. Eden od predlaganih ukrepov je sprememba zakona o državnem poroštvu. Ta bi omogočila, da bi Dars dosedanje kredite s soglasjem finančnega ministrstva poplačeval z novimi, dolgoročnejšimi oziroma ugodnejšimi (skupna zadolženost se ne bi smela povečati) in odplačevanje dolga enakomerno porazdelil v prihodnja leta.
