Tiskane izdaje
Ljubljana – Zdaj ni več nobenega dvoma: projekta Teš 6 vlada ne bo ustavila, ampak ga bo, tako kot njene predhodnice, nadaljevala. To je po torkovem vrhu koalicije nakazala premierka Alenka Bratušek: »Vsi podatki, ki jih imamo na mizi, kažejo, da bi bila ustavitev še dražja kot zaključek.«
»Nimamo privilegija, da bi se danes lahko odločali, ali je ta projekt še mogoče ustaviti,« je bila dovolj jasna predsednica vlade, ki je hkrati poudarila, da bo treba z optimizacijo znotraj podjetij zagotoviti, da bo projekt Teš 6 na koncu deloval rentabilno in ne bo delal izgube«.
Vlada obljublja tudi temeljito revizijo projekta. Minister za notranje zadeve Gregor Virant je zadolžen za pripravo novega zakona o reviziji Teš 6, ki bo dal pooblastila računskemu sodišču ter tudi protikorupcijski komisiji in drugim organom pregona, da pregledajo vse preteklo poslovanje. V nadzornih svetih Teša, Premogovnika in HSE se pri tem obetajo spremembe.
»Odločitev, da se projekt nadaljuje, je pravi signal za vse tuje investitorje, da je Slovenija normalen partner,« pravi generalni direktor HSE Blaž Košorok, ki obljublja tudi pomoč pri preiskavah.
Za dokončanje projekta tako energetiki kot vlada
Celovita obravnava projekta Teš 6 in mogočih posledic bodisi nadaljevanja bodisi ustavitve projekta je po mnenju energetikov, na kar smo opozorili, odločno na strani dokončanja. Zdaj je to spoznala tudi vlada.
Na vprašanje, ali je pri odločitvi vlade za nadaljevanje projekta Teš 6 bolj ključna analiza Elesa, da bi se z ustavitvijo projekta elektrika v Sloveniji lahko podražila tudi za 37 odstotkov, ali že leta znano dejstvo, da je ob ustavitvah projektov treba bankam takoj vrniti posojila, v primeru Teš 6 že letos kar pol milijarde evrov, z ministrstva za infrastrukturo in prostor niso odgovorili. Poznavalci postavljajo tudi vprašanje, komu bi vlada pravzaprav lahko naročila ustavitev projekta, saj so direktorji zavezani k gospodarnemu ravnanju, da bi bila ustavitev gospodarna, pa ne verjame nihče.
»Odločitev, da se projekt nadaljuje, je znamenje v pravo smer. Ne zgolj bankam in Alstomu, tudi vsem drugim investitorjem v Sloveniji je vlada s tem sporočila, da je Slovenija normalen partner,« pravi generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Blaž Košorok. Pravi, da revizijo projekta in poslovanja Teša od leta 2002 že delajo, poleg tega organi pregona preiskujejo morebitne zlorabe pooblastil in znake korupcije že dve leti in pol, in ugotavlja, da delajo dobro in v pravi smeri. Košorok še zagotavlja, da je HSE pripravljen odgovoriti na vse zahteve. Še več: pravi, da imajo v HSE dokumente, ki lahko pomagajo pri preiskavah.
V Nemčiji več premoga
Strokovnjaki so opozorili tudi na to, da je trg elektrike v Evropi precej moten zaradi visokih subvencij, kar onemogoča vse projekte, najbolj pa so se skrčili načrti plinskih elektrarn, ker je elektrika iz njih še najdražja. V Nemčiji se je kljub temu lani delež elektrike iz rjavega premoga povečal za 6,5 odstotka na 25 odstotkov, na najvišjo raven po letu 1990. Povečal se je tudi delež elektrike iz črnega premoga. Skupaj je delež premoga v nemški proizvodnji elektrike lani zrasel s 44 na 45,5 odstotka. Nemčija je lani iz termoelektrarn na premog dobila 286.000 gigavatnih ur elektrike, Slovenija iz vseh termoelektrarn na premog (Teš, TET in TE-TOL) pa slabih 4300 gigavatnih ur, kar pomeni 36-odstoten delež v proizvodnji elektrike.
Premog je tudi v Nemčiji izrinil projekte plinskih elektrarn, ki so sicer bolj učinkovite in manj onesnažujejo. Ker je Nemčija termoelektrarnam podelila še subvencije za vzdrževanje stabilnosti elektroenergetskega sistema, se nemške okoljevarstvene organizacije bojijo, da z nemškimi cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ne bo nič.
