Vladni optimistični scenarij težko uresničljiv

Ljubljana – Da bo Slovenija prihodnje leto črpala 1,4 milijarde evrov evropskih sredstev, kot je predvideno v predlogu proračuna, je zelo optimistična napoved. Tako opozarja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Monika Kirbiš Rojs.

Prihodnje leto naj bi tako pridobili več kot pol milijarde več sredstev kot letos; vlada naj bi jih porabila predvsem za investicije. Optimistično napoved je vlada postavila, ker je Slovenija v finančni perspektivi 2007–2013 od 4,1 milijarde evrov dosegljivega denarja počrpala 1,7 milijarde evrov. »Zdaj imamo tri leta časa, da počrpamo še 2,4 milijarde evrov, zato moramo imeti takšen znesek v proračunu. Če tega ne bomo počrpali, bomo sredstva izgubili,« pojasnjuje Monika Kirbiš Rojs. Čeprav bi Slovenija denar lahko črpala še naslednja tri leta, bi pogodbe za projekte, sofinancirane iz evropskih sredstev, večinoma morala imeti podpisane že prihodnje leto.

Trenutno je črpanje najnižje za financiranje prometne in okoljske infrastrukture. Ponekod so tudi dveletni zamiki, predvsem zaradi stečajev izbranih izvajalcev, težav pri pridobivanju zemljišč in gradbenih dovoljenj ter dolgotrajnih revizijskih postopkov v javnih naročilih, ugotavljajo na ministrstvu za gospodarstvo.

Kakšni pogoji bi morali biti izpolnjeni, da bi se vladni »zelo optimistični« scenarij uresničil? Državna sekretarka našteva, kaj je vlada za boljše črpanje že storila. V preteklosti v državnem proračunu ni bilo dovolj sredstev za lastno udeležbo, kar je zdaj zagotovljeno. Občine zaradi likvidnostnih težav velikokrat niso mogle sofinancirati projektov, zdaj je vlada pospešila izplačila občinam, pripravlja pa se tudi možnost, da bo ministrstvo neposredno plačalo izvajalcu. Projekti se pospešeno izvajajo, tako da je bilo za več projektov pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki je pogoj za pridobitev sredstev EU.

Sredstva so se iz vsebin, kjer je črpanje slabše – denimo pri železniški infrastrukturi –, prenesla na projekte, kjer bi bilo mogoče doseči boljše gospodarske in finančne učinke, denimo pri trajnostni rabi energije. Spremembe zakonodaje zagotavljajo hitrejšo pridobitev gradbenih dovoljenj, ministri se vsak teden usklajujejo, vlada pa je pospešila nadzor. Kirbiš Rojsova še dodaja: »Lahko bi še kaj naredili v sistemu javnega naročanja, ki potrebuje temeljito prenovo. Ko se izvajalci pritožijo, namreč izgubiš tri mesece ali več dragocenega časa za izbor izvajalca. Treba je tudi paziti pri administraciji, da se bo delo opravljalo v zakonskih rokih.«

Za železnice 183 milijonov evrov več kot letos

Evropska sredstva je Slovenija dobila predvsem za okoljske in komunalne projekte, zdravstveno infrastrukturo, energetsko sanacijo stavb in poplavno varnost ter za spodbujanje podjetništva, regionalnega razvoja in raziskav.

Finančni minister Janez Šušteršič je v ponedeljek v državnem zboru na predstavitvi predloga proračuna za leto 2013 izpostavil, da je za prihodnje leto predvidenih 600 milijonov evrov več za investicije. »Ta sredstva bodo večinoma iz evropskih sredstev,« je poudaril.

Med največjimi projekti, ki so sofinancirani iz evropskega kohezijskega sklada, je elektrifikacija in rekonstrukcija železniške proge Pragersko–Hodoš, vredna več kot 300 milijonov evrov. Dela na tej progi potekajo, za drugo fazo projekta pa se pripravlja projektna dokumentacija. Kot je poslancem povedal minister za infrastrukturo in promet Zvone Černač, naj bi bila vsa zemljišča, ki so potrebna za modernizacijo proge, odkupljena do konca prihodnjega leta. Na odseku Pragersko–Ormož je namreč odkupljenih 86 odstotkov zemljišč, od Ormoža do Hodoša pa 39 odstotkov.

V predlogu proračuna za leto 2013 je za železniško infrastrukturo predvidenih 305 milijonov evrov, kar je 183 milijonov evrov več kot letos. V naslednjih nekaj letih je za železnice predvidena poltretja milijarda evrov. Drugi projekt v železniški infrastrukturi, ki naj bi bil sofinanciran iz te finančne perspektive, je modernizacija nivojskih prehodov, vredna več kot sto milijonov evrov. Včeraj je gospodarsko ministrstvo izdalo odločbo, da se bo iz evropskih sredstev s 13,1 milijona evrov sofinanciralo 17 milijonov evrov vredno zunajnivojsko križanje ceste in železnice v Grobelnem. Ministrstvo za promet izbira izvajalca za uvedbo radijskega digitalnega telekomunikacijskega sistema na železniškem omrežju, kar je prav tako vredno več kot sto milijonov evrov. Evropa pa je že zagotovila 28,1 milijona evrov sredstev za 45,4 milijona evrov vredno nadgradnjo železniške proge Dolga vas–Poljčane.

Direkcija za ceste bo za cestno infrastrukturo prihodnje leto imela na voljo 168 milijonov evrov, kar je 17 milijonov evrov več kot letos. Černač je pojasnil, da se bodo prihodnje leto začela investicijska dela na protihrupnih ograjah. Napovedal je tudi dela na letališčih v Mariboru in na Brniku. Na ljubljanskem letališču bodo gradili nov potniški terminal, evropska komisija pa naj bi kmalu izdala odločbo o sofinanciranju 80 milijonov evrov vrednega projekta s 15 milijoni evrov. Černač je omenil tudi nove hidroelektrarne, vsaka je vredna okoli sto milijonov evrov.

Naložbe v urgence

Potem ko se je denar za investicije ministrstva za zdravje leta 2010 zmanjšal s 63,7 na 24,4 milijona evrov, lani pa še za dodatnih 12 milijonov evrov, proračun povečuje sredstva temu ministrstvu. »Za leti 2013 in 2014 imamo namenjenih po 35,4 oziroma 38,5 milijona evrov dodatnega denarja za naložbe. To so sredstva za najnujnejše projekte, predvsem za dokončanje naložb: govorim o investicijah v kliničnem centru, onkološkem inštitutu v Mariboru, za hematologijo in podobno. Tudi v lokalnih skupnostih sofinanciramo nekatere naložbe, a je treba vedeti, da so za to pristojne predvsem lokalne skupnosti, ne pa integralni proračun,« je dejal minister za zdravje Tomaž Gantar. Dodal je, da tudi uspešno uporabljajo evropska sredstva za energetsko sanacijo stavb, za kar je bilo porabljenih 30 milijonov evrov. Poleg tega so tudi že pripravljeni projekti in ponekod gradbena dovoljenja za urgentne centre. Za deset urgentnih centrov je namenjenih 35 milijonov evrov.