Tiskane izdaje
ODD je v Sloveniji mogoče opravljati že zdaj, le da zaslužek, ne glede na status izvajalcev – zaposleni, brezposelni ali študenti –, na mesec ni smel presegati minimalne plače, odslej pa bodo lahko zaslužili največ 450 evrov na mesec. Po zadnjih podatkih je bilo v Sloveniji 8700 ljudi, ki so opravljali osebno dopolnilno delo, na ministrstvu za delo pa predvidevajo, da bo po novem aktivnih izvajalcev okrog 3000.
Večina pomislekov se nanaša na vprašanje, ali se bo osebno dopolnilno delo po novem še splačalo, saj so zaslužki minimalni, dajatve pa relativno visoke. Izvajalci del se bodo morali registrirati pri upravni enoti, kjer jih bodo vpisali v register izvajalcev. Za to bodo morali odšteti prispevek v višini 4,55 evra za poškodbe pri delu. Od zaslužka bo treba plačati 25 odstotkov akontacije dohodnine in na koncu leta še dodatno dohodnino, pri tem pa je treba prišteti še devet evrov za vavčer. Približni informativni izračun za nekoga, ki bi z osebnim in dopolnilnim delom zaslužil 50 evrov, pokaže, da bi mu na koncu, ko bi plačal vse dajatve, ostalo dobrih 28 evrov. V primeru del, ki se izvajajo za znanega naročnika (na primer pomoč v gospodinjstvu), bo moral vavčer kupiti naročnik, v primeru opravljanja del za neznanega naročnika (izdelovanje nakita ...) bo moral vavčer kupiti izvajalec sam.
Naročniki storitev se bodo morali registrirati na spletni strani upravne enote oziroma Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), kjer bodo vodili seznam izvajalcev del. Ker je veliko naročnikov osebnega dopolnilnega dela starejših ljudi, ki ne uporabljajo interneta, bi to zanje lahko predstavljalo problem. Negotov bo tudi nadzor, saj večina ODD poteka na domu, kar otežuje delo inšpekcijskih služb.
Na ministrstvu za delo so pojasnili, da osebno dopolnilno delo spada skladno z zdaj veljavnim zakonom in tudi po predlogu novega zakona v pristojnost tržnega inšpektorata in se po novem le za tako imenovane šušmarje, ki nimajo registrirane dejavnosti, prenaša na carinsko upravo (Curs).
Profesionalci se ne bojijo konkurence
Na ministrstvu so se odločili, da za nekatere storitve vavčerski sistem ne bo veljal, ker bi to obrtnikom odžiralo delo. V okviru ODD se lahko opravljajo občasna dela, ki niso tako rentabilna, da bi se opravljala v eni od oblik gospodarskih družb. Največja nevarnost konkurence obstaja na področju čistilnih servisov in agencij za varuške.
Direktorica Sezama, agencije za varuške in inštruktorje, Nada Kirn Špolar podpira novo ureditev, čeprav se ji ne zdi prav, da k razpravam o novi zakonodaji niso bili vabljeni tudi tisti, ki jih zakon zadeva. »Pozitivna stran sistema vrednotnic je, da imajo izvajalci osebnega dopolnilnega dela možnost, da se zdravstveno in pokojninsko zavarujejo.« O tem, ali bi vavčerski sistem prinesel dodatno konkurenco, ker bi se varuške raje odločale za ODD, pa pravi: »Konkurence se ne bojimo, saj pri opravljanju del, kot je varstvo otrok, starši vedno nekoliko tvegajo, zato mora obstajati zanesljiva organizacija, ki ji lahko zaupajo, da jamči za kakovostno in varno storitev.«
Viljem Ambrožič iz čistilnega servisa Kapljica v vavčerskem sistemu prav tako ne vidi nevarnosti, da bi mu izvajalci osebnega dopolnilnega dela odžirali delo. »Delo na črno se bo zaradi vavčerjev gotovo zmanjšalo, pri nas pa tako in tako nimamo veliko povpraševanja po kratkotrajnem delu, tega 'pobere' črni trg. Naše storitve bodo še vedno dražje, vendar ljudje, ki že imajo negativne izkušnje z delom na črno, ugotavljajo, da na ta način tudi veliko tvegajo.«
