Za izvršbo nad vami vse banke vedo štiri leta

Če imate na banki odprt račun z odobrenim rednim ali izrednim limitom, če ste najeli posojilo, imate lizinško pogodbo, kartico z odloženim plačilom ali če ste porok pri zadolževanju druge osebe, ste eden od 1.445.353 prebivalcev Slovenije, o katerem Kreditni biro Sisbon vodi natančne podatke o zadolženosti in načinu odplačevanja dolga.

Kot je povedala direktorica Hermina Govekar Vičič, zdaj upravljajo z 21,3 milijona podatkov, ki jih v skupno bazo slovenskega informacijskega sistema bonitet oziroma Sisbon pošiljajo banke in lizinške hiše. Za varnost podatkov je odlično poskrbljeno, zagotavlja sogovornica. To je pokazal tudi inšpekcijski ogled, ki ga je lani po uradni dolžnosti izvedla informacijska pooblaščenka, in na podlagi tega Sisbon izbrala za letošnjega prejemnika nagrade za dobro prakso na področju varstva osebnih podatkov. Priznanje vsako leto podeli ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov. »Nagrada je priznanje za naše delo. Gre za pomembne podatke in za potrošnika je ključno, da do njih ne more dostopati kdor koli. Skrbimo za ustrezno zaščito in izvajamo nadzor, da sistem stalno deluje v skladu z zakonom. Z revizijami preverjamo tudi pravilnost uporabe pri vseh uporabnikih, ki jih je zdaj 3200,« pravi Govekar Vičičeva.

Sisbon je sistem, ki o vsakem prebivalcu v Sloveniji hrani najbolj občutljive, torej finančne podatke. Ste nekakšen zbirni center informacij, ki jih v sistem pošiljajo banke, vaše lastnice. Katere podatke o nas zbirate?

Ne zbiramo občutljivih podatkov – to so po zakonu o varstvu podatkov tisti podatki, ki se nanašajo na versko, spolno, rasno, politično ... pripadnost. Res pa je, da se tudi informacijska pooblaščenka strinja, da je Sisbon glede varstva podatkov ena najpomembnejših baz v državi, zato z njo tudi redno sodelujemo. V sistemu so samo podatki, ki se nanašajo na zadolženost posameznika in so zelo jasno opredeljeni v zakonu o bančništvu.

Zakaj potrebujemo to bazo?

Vzpostavljena je bila s 1. januarjem 2008, na podlagi evropske zakonodaje, ki je predpisala, da so si banke dolžne izmenjevati podatke o zadolženosti posameznikov. Nameni so trije: obvladovanje kreditnih tveganj, preprečevanje prezadolženosti prebivalstva in odgovorno kreditiranje. Slovenija je bila med zadnjimi, ki jo je vzpostavila. Prvo pobudo je že pred desetimi leti dala NLB, kasneje pa so bile prav največje banke tiste, ki so imele težave s tem, da bi si izmenjevale podatke o zadolženosti svojih komitentov.

Baza je pomembna tudi za potrošnike in mislim, da se tega premalo zavedajo. Ker se v njej zbirajo njihovi podatki, je prav, da preverijo, ali so pravilni. Po zakonu o varstvu osebnih podatkov imajo edino oni dostop do vseh informacij, ki se v Sisbonu nanašajo nanje. Med drugim vidijo, kdo je dostopal do njihovih podatkov, kdaj in zakaj ter tudi, katera banka je podatke sporočila.

Kje lahko preverimo te podatke?

Lahko jih stranka naroči v kateri koli banki, prejme pa jih po pošti. Na naši spletni strani je tudi portal MojSISBON, na katerem z digitalnim kvalificiranim elektronskim potrdilom slovenskih izdajateljev lahko sami dostopamo do lastnih podatkov v bazi. Če ugotovimo, da so napačni, od banke oziroma lizinške hiše, ki jih je poslala v sistem, zahtevamo popravek. Napako je dolžna odpraviti v sedmih dneh.

Slovenci malo vemo o Sisbonu. Kakšen je naš odnos do tega, da nam gledate v denarnice?

Tistim, ki delajo v skladu s pravili in obveznosti redno poravnavajo, se Sisbon zdi koristen, ker z njim lahko pokažejo, da poslujejo korektno. Največ pripomb imajo tisti, ki zamujajo pri poravnavanju obveznosti, imajo celo izvršbe, izterjave.

Konkretno, kateri podatki so v sistemu?

Zbirajo se podatki o zadolženosti. To pomeni, posameznikovi matični podatki in seveda podatki o poslih, se pravi o kreditih, limitih, poroštvih, izvršbah, izterjavah, o plačilnih karticah z datumom sklenitve pogodbe, zneskom ob odobritvi, mesečno obveznostjo, datumom zapadlosti itd. Tretji sklop pa so dogodki na teh poslih, na primer, ali posameznik poravnava obveznosti skladno s pogodbo, ali so bile kakšne zamude, morebitna sprememba višine obroka, predčasno plačilo in podobno. Vsi ti podatki se v sistemu hranijo štiri leta po izpolnitvi zadnje obveznosti.

Če imam kartico z odloženim plačilom in sem 15. v mesecu pozabila plačati položnico, kaj bo banka sporočila v Sisbon in bo vidno drugim uporabnikom?

Nič. Pogoj za poročanje je zamuda pri plačilu, daljša od 90 dni, znesek dolga pa mora biti višji kot deset evrov. Mi kot podjetje ne moremo dostopati do podatkov, niti jih ne moremo popravljati, smo le upravljavec sistema Sisbon. Dogaja se, da stranke kličejo k nam, če ugotovijo, da podatki v sistemu niso točni in od nas zahtevajo popravek, nekateri celo mislijo, da mi odobravamo kredite.

Na ta način se verjetno srečujete tudi z žalostnimi zgodbami.

Da. Ljudje nas kličejo, ker recimo ne dobijo kredita, skozi pogovor pa ugotovimo, da ga ne bi mogli odplačevati. V stiski mislijo, da bodo z najemom posojila vse rešili in da je kredit pravica, ne pa, da moraš biti tudi sposoben obveznosti poravnavati. Nekateri imajo precej visok izredni limit na tekočem računu. Ko pogodba poteče, zahtevajo nov limit v enaki vrednosti, a ni nujno, da jim ga banka ponovno odobri. To so lahko žalostne zgodbe, ker vidiš, da imajo ljudje težavo, hkrati pa tudi, da napačno razmišljajo. Kredit sam po sebi ne more rešiti položaja. In ravno zaradi tega je ta baza toliko pomembna: ker preprečuje, da se ljudje ne prezadolžijo. Sicer je pa Sisbon samo eno od orodij, ki jih imajo banke za izdelavo ocene posameznikove kreditne sposobnosti.

Kako pogosto pa se ažurirajo podatki v Sisbonu?

Banke spremembe pošiljajo vsak dan. Ažurnost je za potrošnika pomembna, sploh, če poravna dolg. Podatke, ki se nanašajo na osebne stečaje, zdaj zagotavlja tudi vrhovno sodišče.

Poleg njih pa še banke in lizinške hiše.

Da, vse banke in hranilnice, ki se ukvarjajo s poslovanjem za prebivalstvo, ker imamo podatke samo za fizične osebe. Poleg tega še dve lizinški hiši. Ti imajo v skladu z zakonom o bančništvu tudi dostop do vseh podatkov, še šest lizinških hiš je zdaj vključenih v testno okolje, prav tako en izdajatelj plačilnih kartic. Po zakonu o potrošniških kreditih lahko do baze dostopajo tudi drugi dajalci kreditov, vendar je nabor podatkov, ki jim je na voljo, omejen.

Kako široko pa je naš sistem odprt bankam v tujini?

Banke in dajalci kreditov iz EU imajo enak dostop do podatkov kot v Sloveniji drugi dajalci kreditov; torej omejen. To je anomalija v naši zakonodaji, saj bi banke iz držav članic EU morale imeti enak dostop, kot ga imajo banke v Sloveniji. Na pristojno ministrstvo smo dali predlog, da se v tem delu zakonodaja spremeni. Sicer pa pričakujemo spremembe na tem področju tudi zaradi enotne bančne unije in zahtev ECB po enotnem bančnem nadzoru. Načrtuje se vzpostavitev enotnega evropskega kreditnega registra z enotnim naborom podatkov, ki bo predvidoma opredeljeval tudi izmenjavo med državami.

Kakšne spremembe lahko pričakujemo v Sloveniji?

Kreditni biroji po Evropi se zdaj med seboj razlikujemo. V bazah imamo različne podatke, ki jih bomo morali poenotiti. Obstajajo težnje, da naj bi se evropski centralni kreditni register vzpostavil že leta 2017, pred tem pa naj bi vsaka država vzpostavila register, ki bo zajel ne le fizične osebe, ampak tudi pravne. Problematična so predvsem mala in srednja podjetja. To je zdaj glavna tema v evropskem prostoru, saj se išče rešitev, kako bi dosegli, da bi ta podjetja lažje dostopala do finančnih sredstev, na drugi strani pa v nekaterih državah, med njimi tudi v Sloveniji, ni podatkov o njih ali pa jih je zelo malo. Kreditodajalci jih ne znajo obravnavati, saj ne morejo preveriti njihove kreditne sposobnosti.

Ali se bo po vaši oceni nabor informacij, ki jih hranite v Sisbonu, z napovedanimi spremembami povečal?

Mislim, da bo moralo preteči še veliko vode, da bo jasno, kakšne bodo spremembe pri fizičnih osebah. Na ravni EU še ni do konca napisana zakonodaja, ker tu trčimo na vprašanje bančne tajnosti in na drugi strani na varstvo osebnih podatkov. Uredba o varstvu osebnih podatkov bi morala že živeti, pa se bo to najverjetneje zgodilo šele leta 2015. Letos naj bi v Bruslju pripravili zakonodajo, v kateri bo jasno opredeljeno, katere podatke moramo zbirati in kako, potem pa je na članicah, da jo bodo začele upoštevati. Predvideno je, da bi celoten sistem na ravni EU vzpostavili leta 2017. V Sloveniji za zdaj sicer vse skupaj še ni toliko v ospredju, se pa pripravljajo prve spremembe, ki jih bo opredelila prihajajoča novela zakona o bančništvu.

Na ravni EU sodelujem v skupini, ki podaja strokovne predloge za predvideni zakonodaji, in mislim, da imamo v Sisbonu kakovosten nabor podatkov in da za fizične osebe ne bo bistvenih sprememb. Kar nam manjka, so podatki o zavarovanju kreditov, obrestnih merah in boniteti komitenta.